Analiza učinkov izgradnje in obratovanja JEK2 na slovensko gospodarstvo
V spodnjem prispevku objavljamo povzetek Analize učinkov izgradnje in obratovanja JEK2 na slovensko gospodarstvo. Na dnu strani je na voljo povezava do celotnega dokumenta.
*Opomba: študija je bila pripravljena leta 2019, upošteva makroekonomske kazalce obdobja pred energetsko krizo in predvideva izgradnjo JEK2 do leta 2030.
Pomen jedrske energije za slovensko gospodarstvo
Slovenija je neto uvoznica električne energije, pri čemer letno uvozi približno 2,5 TWh (11–18 % domače porabe). Nuklearna elektrarna Krško (NEK) proizvede 37,5 % domače elektrike in je ključna za stabilnost sistema. Brez NEK bi uvozna odvisnost Slovenije narasla na več kot tretjino letne porabe. NEK proizvaja zanesljivo energijo z 92,24-% razpoložljivostjo (2019), kar omogoča nizke stroške na nivoju 24 EUR/MWh. Brez NEK bi Slovenija potrebovala nove vire, verjetno plinsko elektrarno, kar bi povečalo stroške na približno 100 EUR/MWh in zmanjšalo prihodke domačih proizvajalcev.
Preračunano na 1 GW inštalirane moči proizvodnja jedrske energije v Sloveniji vpliva na skupno povečanje prihodkov gospodarstva za 384 mio EUR, na povečanje BDP za 303 mio EUR, na skupno povečanje fiskalnih prihodkov državnega in občinskih proračunov za 130 mio EUR in prispeva k izboljšanju slovenske trgovinske bilance za 150 mio EUR. Hkrati pa posredno vzdržuje okrog 3.045 delovnih mest v celotnem slovenskem gospodarstvu.
Brez NEK bi prišlo do izpada proizvodnje elektrike v višini 5,526 TWh (podatek za 2019), od tega 2,763 TWh električne energije za slovenske potrebe. Ta izpad potrebne električne energije za domači trg bi srednjeročno v največji meri nadomeščal povečan uvoz.
Pomen jedrske energije v scenarijih razvoja slovenske energetike
Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN, 2020) predvideva, da bo do leta 2030 slovenski energetski sistem temeljil na mešanici obnovljivih virov energije (OVE), jedrske energije in lignita. Ohranja tudi možnost novih jedrskih tehnologij, pri čemer naj bi bila do leta 2027 sprejeta odločitev o izgradnji nove jedrske elektrarne.
Obstajata dva možna scenarija razvoja slovenske energetike. Prvi, OVE – plinski scenarij, predvideva, da se po letu 2043 ne bo podaljšalo delovanja NEK in da se bodo povečale kapacitete OVE. Primanjkljaj elektrike bi pokrivali z novimi plinskimi elektrarnami in uvozom. Vendar bi ta scenarij povečal uvozno odvisnost, izpostavil državo cenovnim tveganjem plina in povečal emisije CO2, kar bi bilo v nasprotju s podnebnimi cilji. Poleg tega bi bil ekonomsko manj ugoden, saj bi sistem posloval brez dobička.
Drugi, jedrski scenarij, predvideva izgradnjo dveh novih jedrskih enot (JEK2 in JEK3) ter postopno prenehanje obratovanja Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ). Ta scenarij bi zagotovil stabilno oskrbo z energijo, ustvarjal viške elektrike in zmanjšal uvozno odvisnost. Prav tako bi omogočil izpolnjevanje podnebnih ciljev in bi bil ekonomsko ugodnejši. V letu 2054 bi ustvaril 867 milijonov EUR dobička, v primerjavi z le 20 milijoni EUR v OVE scenariju. Večji dobiček bi pripadal državi, saj so jedrske elektrarne v večinski državni lasti.
Pomen jedrske energije za stabilnost elektroenergetskega sistema in zanesljivost oskrbe z električno energijo
Povečevanje deleža električne energije iz spremenljivih obnovljivih virov (VRE) in stroški nadgradnje elektroenergetskega sistema (EES) vnašajo nestabilnost, saj se mora EES hitro odzivati na variabilnost proizvodnje in izpade zaradi neugodnih vremenskih razmer. Države z večjim deležem VRE, kot sta Nemčija in Južna Avstralija, se soočajo z motnjami, ki zahtevajo povečan uvoz ali povzročajo električne mrke.
Izpadi električne energije negativno vplivajo na gospodarstvo in gospodinjstva zaradi motenj v dobavi in višjih cen elektrike. Kratkoročni 24-urni izpad proizvodnje bi lahko zmanjšal letno bruto proizvodnjo, dodano vrednost, javnofinančne prihodke in izvoz.
Zato je ključna izgradnja robustne energetske strukture, ki temelji na obnovljivih in nizkoogljičnih virih, a hkrati zagotavlja stabilno in zanesljivo dobavo energije ter je odporna na motnje v primeru izpadov proizvodnje.
Makroekonomski učinki gradnje in obratovanja JEK2
Izgradnja nove enote jedrske elektrarne v Krškem (JEK2) se zdi najbolj optimalna opcija prihodnjega razvoja slovenskega elektroenergetskega sistema. JEK2 lahko služi kot ključni dejavnik stabilnosti celotnega EES, saj energijo proizvaja stabilno in predvidljivo. Nadomesti lahko izpade proizvodnje iz VRE ali druge motnje pri oskrbi z električno energijo, zaradi nizke lastne cene energije pa nevtralizira morebitne kratkoročne dvige cen na trgu električne energije. Elektroenergetski sistem z JEK2 izpolnjuje tudi podnebne cilje na področju energetike, saj gre po eni strani za brezogljični vir energije, hkrati pa omogoča predčasno zaprtje nekaterih elektrarn na fosilne vire. Dodatno zmanjšuje uvozno odvisnost Slovenije na področju električne energije, po tem scenariju pa lahko Slovenija postane celo neto izvoznica električne energije.
Učinki gradnje JEK2
Ocenjujemo, da bi slovenski ponudniki lahko sodelovali pri izvedbi investicije v JEK2 z okrog 38-odstotnim deležem. Simulacije učinkov gradnje JEK2 na slovensko gospodarstvo (z input-output modelom (IO) in modelom splošnega ravnotežja (CGE)) kažejo na znatne pozitivne učinke.
Ocene z IO modelom kažejo, da ima investicija multiplikativne učinke s faktorjem nad 1,8, kar pomeni, da bi se začetni vložek oplemenitil za več kot 80 % vrednosti osnovne investicije. Kumulativni učinki naj bi znašali med 4,02 in 6,39 milijard EUR v desetletju po investiciji, kar predstavlja med 7,9 % in 12,8 % slovenskega BDP. Ocenjujemo, da bi gradnja JEK2 v slovenskem gospodarstvu lahko ustvarila ali ohranila med 9.660 in 15.490 novih zaposlitev.
Kot je razvidno, bi pri varianti 1 (1.100 MWe) gradnja JEK2 spodbujala rast BDP za dodatnih 0,2 do 0,3 odstotnih točk letno, pri varianti 3 (2 x 1.100 MWe) pa za dodatnih 0,3 do 0,5 odstotnih točk letno. Učinki gradnje JEK bi se nevtralizirali v 15 letih od začetka gradnje, kumulativno pa bi se dodana vrednost (BDP) v tem procesu zgolj zaradi učinka gradnje povečala med 1,8 % (varianta 1) in 2,9 % BDP (varianta 3).
Ocene s CGE modelom kažejo, da (odvisno od variante) predviden učinek povečanja investicijskega povpraševanja zaradi gradnje JEK2 znaša med 1,9 % in 3,0 % BDP v 10-letnem obdobju. Na letni ravni to (v povprečju) pomeni, da bi gospodarstvo raslo za 0,2 do 0,3 % hitreje kot bi sicer. Skupni (neposredni in posredni) učinki na zaposlenost bi prinesli med 5.600 in 10.100 novih ali angažmaja obstoječih delovnih mest.
Preračunano na 1 GW inštalirane moči, bi leta 2050 obratovanje JEK2 vplivalo na skupno povečanje prihodkov gospodarstva za 480 mio EUR, na povečanje BDP za 380 mio EUR, na skupno povečanje fiskalnih prihodkov državnega in občinskih proračunov za 170 mio EUR. Hkrati pa bi JEK2 vzdrževal okrog 1.900 delovnih mest v celotnem slovenskem gospodarstvu.
Potencialne koristi nižjih cen električne energije za podjetja in gospodinjstva v primeru izgradnje JEK2
Predvidena stroškovna cena električne energije iz JEK2 je 36,5 EUR/MWh*, kar je 3- do 4-krat nižja od cene elektrike iz plinsko-parnih elektrarn ali sončnih elektrarn s shranjevalniki. JEK2 bi tako lahko pozitivno vplivala na raven in stabilnost cen električne energije v Sloveniji. Nižja stroškovna cena bi koristila proizvajalcu (JEK2) in trgovcem z višjimi maržami, ob morebitnem prenosu nižje domače veleprodajne cene na odjemalce pa tudi gospodinjskim in poslovnim porabnikom.
Koristi za podjetja**
Če bi se zaradi JEK2 nižje cene električne energije prenesle na podjetja, bi to povečalo stroškovno učinkovitost in konkurenčnost slovenskega gospodarstva, zlasti na izvoznih trgih. Vendar je ta pozitivni učinek odvisen od razlike med domačo stroškovno ceno in evropsko borzno ceno ter od tega, koliko bi trgovci to razliko prenesli na odjemalce.
Po izračunih bi bilo zaradi delovanja JEK2 posamezno podjetje v letu 2031 deležno potencialnega letnega prihranka pri stroških električne energije v višini okoli 4.500 EUR. Ta prihranek bi se postopoma povečeval na 14.000 EUR v letu 2050, 24.500 EUR v letu 2070 in 36.000 EUR v letu 2090.
Na agregatni ravni bi bila leta 2031 zaradi delovanja JEK2 slovenska podjetja skupaj deležna potencialnih prihrankov pri stroških električne energije v višini 280 mio EUR. S povečevanjem razlike v ceni energije med OVE-plinskim scenarijem in jedrskim scenarijem pa bi se ta prihranek postopno povečeval na 860 mio EUR v letu 2050, 1.500 mio EUR v letu 2070 in na več kot 2.200 mio EUR v letu 2090.
Koristi za gospodinjstva**
Zaradi delovanja JEK2 bi bilo lahko posamezno gospodinjstvo v letu 2031 deležno potencialnega letnega prihranka pri stroških električne energije v višini 198 EUR. Ta prihranek bi se postopoma povečeval na 487 EUR v letu 2050, 737 EUR v letu 2070 in 807 EUR v letu 2090.
Na agregatni ravni bi bila zaradi delovanja JEK2 vsa slovenska gospodinjstva skupaj leta 2031 deležna prihrankov pri stroških električne energije v višini 163 mio EUR. S povečevanjem razlike v ceni energije med OVE-plinskim scenarijem in jedrskim scenarijem pa bi se ta prihranek postopno povečeval na 402 mio EUR v letu 2050, 608 mio EUR v letu 2070 in na 665 mio EUR v letu 2090.
** Opomba: opisani so potencialni prihranki v primeru, da bi razliko med domačo povprečno stroškovno ceno in borzno ceno električne energije na evropskem trgu trgovci v celoti prenesli na odjemalce.
Makroekonomski učinki gradnje in obratovanja JEK2 na regijo Posavje
Učinki od gradnje JEK2
Z vidika gospodarskih panog, ki bodo pomembne ob gradnji JEK2, bodo učinki na regijo Posavje zaradi strukture posavskega gospodarstva relativno majhni v primerjavi z agregatnimi vrednostmi na ravni države. Regionalni multiplikator posavske regije bi, ob predpostavki, da v njej velja nacionalna input-output tabela brez odlivov/prilivov z drugimi regijami, znašal približno 1,78. To pomeni, da je skupni učinek na rast povpraševanja v regiji 1,78-krat večji od osnovne investicije.
Glede na predstavljene tri variante investicije ocenjujemo agregatni učinek na povpraševanje v Posavski regiji med 78,9 in 131,8 mio EUR. V primeru, da bi podjetja iz posavske regije v pričakovanju gradnje JEK2 dejansko prilagodila svojo proizvodnjo in dobro izkoristila prednosti, ki jih v določenih panogah predstavlja lokalna prisotnost, bi po naši oceni lahko skupni učinki gradnje JEK2 v regiji obsegali med 82 in 136 mio EUR ob multiplikatorju v razponu med 1,78 in 1,83.
Učinki od obratovanja JEK2
Multiplikativni učinki izdatkov za obratovanje in vzdrževanje na posavsko regijo so dokaj nizki. Ob multiplikatorju obratovanja, ki za posavsko regijo znaša približno 1,74, bi multipliciran učinek izdatkov za obratovanje in vzdrževanje znašal med 973 tisoč EUR in 1,65 mio EUR na letni ravni.
