Analiza učinkov izgradnje in obratovanja JEK2 na slovensko gospodarstvo
V spodnjem prispevku objavljamo povzetek aktualne Analize učinkov izgradnje in obratovanja JEK2 na slovensko gospodarstvo. Na dnu strani je na voljo povezava do celotnega dokumenta.
Pomen jedrske energije za slovensko gospodarstvo
Slovenija je neto uvoznica električne energije in je mora letno uvoziti za okrog 2,5 TWh. Nuklearna elektrarna Krško (NEK) predstavlja pomemben steber domače proizvodnje električne energije, saj proizvede 48 % vse doma proizvedene električne energije (skupaj slovenski in hrvaški delež), polovični delež električne energije iz NEK pa zadosti v povprečju 20 % slovenske porabe električne energije. Brez NEK bi se uvozna odvisnost Slovenije povečala na dobro tretjino letne porabe električne energije.
NEK proizvaja električno energijo zanesljivo in predvidljivo, kar ima poseben pomen za stabilnost slovenskega elektroenergetskega sistema. Ob tem ima visoko stopnjo razpoložljivosti (okrog 92 %), kar jo po tem kriteriju uvršča v vrh evropskih elektrarn. Tako poslovanje, skupaj z nizko zadolženostjo, omogoča, da je stroškovna cena proizvedene elektrike nizka, v povprečju zadnjih 20 let okrog 30 EUR/MWh (plus dajatev za razgradnjo NEK in odlaganje radioaktivnih odpadkov in iztrošenega goriva iz NEK), kar pomembno prispeva k stabilnosti in nizki ravni cen elektrike v Sloveniji primerjalno glede na druge razvite članice EU.
Brez NEK bi se uvozna odvisnost pri oskrbi z elektriko v Sloveniji povečala na dobro tretjino. To bi lahko močno ogrozilo varnost oskrbe v kriznih razmerah. Zato bi bilo potrebno zgraditi nove proizvodne obrate, najverjetneje novo plinsko parno elektrarno na zemeljski plin, ki bi sicer proizvajala električno energijo po dolgoročni ceni okrog 150 EUR/MWh. Domačim potrošnikom elektrike bi to potencialno povzročilo višje stroške, hkrati pa zmanjšalo prihodke in akumulacijo domačim proizvajalcem električne energije. Skupni neposredni učinek NEK na letni ravni znaša okrog 200 mio EUR. Ob tem pa je treba upoštevati še druge posredne učinke, kot so učinki na dobavitelje, zaposlenost, javnofinančne prihodke, trgovinsko bilanco ter tudi na zanesljivost dobave električne energije in stabilnost elektroenergetskega sistema.
Preračunano na 1 GW inštalirane moči proizvodnja jedrske energije v Sloveniji vpliva na skupno povečanje prihodkov gospodarstva za 470 mio EUR, na povečanje BDP za 262 mio EUR, na skupno povečanje fiskalnih prihodkov državnega in občinskih proračunov za 130 mio EUR in prispeva k izboljšanju slovenske trgovinske bilance za 697 mio EUR. Hkrati pa posredno vzdržuje okrog 4.000 delovnih mest v celotnem slovenskem gospodarstvu.

Brez NEK bi prišlo do izpada proizvodnje elektrike v višini 5,520 TWh, od tega 2,760 TWh električne energije za slovenske potrebe. Ta izpad potrebne električne energije za domači trg bi srednjeročno v največji meri nadomeščal povečan uvoz, če bi ne zgradili nadomestnih zmogljivosti.
Neposredni učinek obratovanja NEK v obdobju 2020-2023 znaša 115 mio EUR dodane vrednosti in 645 zaposlenih ter 230 posredno zaposlenih, ki opravljajo storitve v NEK.
NEK s svojim obratovanjem in nabavo materiala in storitev ustvarja povpraševanje pri dobaviteljih in s tem inducira povečanje njihovih prihodkov in dodane vrednosti. Zaradi obratovanja NEK se ustvarja dodatna dodana vrednost pri dobaviteljih v višini 67 mio EUR (v letu 2019). Skupni učinek na BDP pa znaša okrog 182 mio EUR oziroma 0,36 % BDP.

Neposreden učinek NEK na fiskalne prihodke proračuna in javnih blagajn (v obdobju 2020-2023) znaša 57,6 mio EUR.
Od tega odpade 14 mio EUR na prispevke delodajalca in delojemalcev v pokojninsko in zdravstveno blagajno, 7,3 mio EUR na dohodnino in 10,9 mio EUR na nadomestilo petim občinam v vplivnem območju NEK. Hkrati NEK prek nabav materiala in storitev generira še za 25,3 mio EUR prihodkov od trošarin in davka na dodano vrednost.
Dodatno pa NEK prek induciranih učinkov ustvarja dodatni učinek na javne finance prek dobaviteljev v višini 32,6 mio EUR.
Skupni neposredni in inducirani učinki zaradi obratovanja NEK na javnofinančne prihodke v obdobju 2020-2023 znašajo 90,2 mio EUR.

Pomen jedrske energije v scenarijih razvoja slovenske energetike
Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN, 2020) predvideva, da bo nacionalni energetski sistem do leta 2030 še vedno večinoma temeljil na uporabi mešanice primarnih virov iz Slovenije, predvsem OVE in jedrske energije, ter ohranjal uporabo domačega premoga – lignita. Prav tako NEPN poudarja ohranjanje jedrskih objektov ter možnost vpeljave novih jedrskih tehnologij. Hkrati naj bi se najkasneje do 2027 sprejela odločitev o izgradnji nove jedrske elektrarne.
Dolgoročne projekcije proizvodnje in porabe električne energije v Sloveniji kot ključne elemente bodoče proizvodnje električne energije poudarjajo predvidene zaustavitve velikih termoelektrarn (do 2033) in obstoječe NEK (2043). Po našem videnju sta aktualna dva koncepta razvoja slovenske energetike. Prvi koncept (SAZU, 2022) temelji na izgradnji novih jedrskih in hidro kapacitet in zmernem deležu kapacitet razpršenih OVE. Drugi koncept (NEPN) ima dva scenarija, pri čemer NEPN OVE scenarij temelji predvsem na izgradnji kapacitet razpršenih OVE (predvsem sončnih elektrarn), ki se kombinirajo s kapacitetami plinskih elektrarn, medtem ko scenarij NEPN OVE + jedrska ob velikem deležu razpršenih OVE virov ob zaprtju NEK (2043) vključuje izgradnjo nove jedrske elektrarne in plinske elektrarne.
V SAZU konceptu bi do leta 2050 proizvodnja električne energije iz razogljičenega elektroenergetskega sistema v Sloveniji vsebovala dobro petino hidro energije, 17 % drugih OVE virov, slabo desetino iz nizkoogljičnih plinov in polovico jedrske energije. Ta koncept ob razogljičenju omogoča energetsko avtonomijo Slovenije, saj se uvozna odvisnost ne bi nikoli povečala nad 5 %, po letu 2040 pa bi ta elektroenergetski sistem že generiral tudi proizvodne viške.
NEPN OVE scenarij predvideva, da bi energija iz sončnih in vetrnih elektrarn do leta 2050 zagotavljala 15,8 TWG oziroma dobro polovico celotnih potreb po električni energiji, manj kot 30 % iz hidro elektrarn in nizkoogljičnih plinov, preostalih 20 % pa iz uvoza. NEPN OVE+jedrska scenarij predvideva do leta 2050 za 10,4 TWh elektrike iz sončnih in vetrnih elektrarn oziroma dobro tretjino celotnih potreb po električni energiji, manj kot tretjino iz jedrske elektrarne, petino iz hidro elektrarn in nizkoogljičnih plinov, preostalih 15 % pa iz plina ali uvoza.
Koncept, ki sloni pretežno na jedrski energiji in dopolnilno na OVE, je s stališča varne oskrbe z energijo ustreznejši, ker ustvarja viške elektrike in ni odvisen od uvoza energentov, kar zmanjšuje strateško izpostavljenost Slovenije razpoložljivosti in nihanju cen električne energije. Izpolnjuje podnebne cilje na področju energetike, saj z izgradnjo JEK2 omogoča nizkoogljično zamenjavo za termoelektrarne na premog in plin. Koncept z jedrsko energijo je tudi ekonomsko bistveno ugodnejši od koncepta brez jedrske energije, saj zahteva za več kot tretjino nižje potrebne investicije in ob večjem obsegu proizvedene energije prinaša za skoraj polovico nižjo stroškovno ceno električne energije v primerjavi s scenarijem brez jedrske energije.
Pomen jedrske energije za stabilnost elektroenergetskega sistema in zanesljivost oskrbe z električno energijo
Povečevanje deleža električne energije iz spremenljivih obnovljivih virov (VRE) ob povečanih stroških za nadgradnjo elektroenergetskega sistema (EES) vnaša v delovanje EES precejšen faktor nestabilnosti, saj se mora EES hitro in učinkovito odzivati na variabilnost proizvodnje iz VRE in na morebitne izpade dela proizvodnje EE zaradi neugodnih vremenskih situacij. V zadnjih letih se v državah, katerih proizvodnja električne energije temelji na večjem deležu VRE, pojavljajo pogoste motnje v oskrbi z električno energijo, ki jih morajo reševati s hipnim povečanjem uvoza (denimo Nemčija) ali celo z električnimi mrki (denimo v Južni Avstraliji).
Tovrstni izpadi električne energije imajo negativne učinke na gospodarstvo in gospodinjstva zaradi motenj pri dobavi in zaradi povišanih cen električne energije. Ocene kažejo, da bi kratkoročni šok v obliki 24-urnega izpada dela proizvodnje električne energije in posledičnih učinkov na kratkoročno povečanje cen električne energije lahko povzročil zmanjšanje letne bruto proizvodnje, dodane vrednosti in javnofinančnih prihodkov v višini ene četrtine odstotka ter zmanjšanje izvoza v višini ene osmine odstotka.
Iz tega sledi, da je za državo zelo pomembno izgraditi robustno energetsko strukturo, ki bo sicer v največji vzdržni meri temeljila na obnovljivih in brezogljični virih energije, vendar bo hkrati zagotavljala stabilno in zanesljivo dobavo električne energije oziroma bo odporna na morebitne motnje v primeru izpada dela proizvodnje.
Makroekonomski učinki gradnje in obratovanja JEK2
Izgradnja nove enote Jedrske elektrarne Krško (JEK2) se zdi najbolj optimalna opcija prihodnjega razvoja slovenskega elektroenergetskega sistema. JEK2 lahko služi kot ključni dejavnik stabilnosti celotnega EES, saj stabilno in predvidljivo proizvaja energijo in lahko nadomesti izpade proizvodnje iz nestanovitnih OVE virov ali druge motnje pri oskrbi z električno energijo ter zaradi nizke lastne cene energije nevtralizira morebitne kratkoročne dvige cen na trgu električne energije. Elektroenergetski sistem z JEK2 pa izpolnjuje tudi podnebne cilje na področju energetike, saj gre po eni strani za brezogljični vir energije, hkrati pa omogoča predčasno zaprtje nekaterih elektrarn na fosilne vire. Dodatno zmanjšuje uvozno odvisnost Slovenije na področju električne energije oziroma Slovenija lahko po tem scenariju postane celo neto izvoznica električne energije.
Učinki gradnje JEK2
Ocenjujemo, da bi slovenski ponudniki lahko sodelovali pri izvedbi investicije v JEK2 z okrog 37-odstotnim deležem. Simulacije učinkov gradnje JEK2 na slovensko gospodarstvo (z input-output modelom (I-O) in modelom splošnega ravnotežja (CGE)) kažejo na znatne pozitivne učinke.
Ocene z I-O modelom kažejo multiplikativne učinke investicije s faktorjem okrog 1,9.
To pomeni, da bi se začetni investicijski vložek oplemenitil za skoraj 90 % vrednosti osnovne investicije oziroma da znašajo kumulativni multiplikativni učinki investicije, ki odpadejo na slovenske dobavitelje, med 7,4 in 11,5 milijard EUR v desetletju od začetka investicije (v odvisnosti od variante investicije). Desetletni kumulativni proizvodni učinek naj bi predstavljal med 11,7 % in 17,9 % slovenskega BDP. Ocenjujemo tudi, da bi takšno povečanje proizvodnje zaradi gradnje JEK2 v slovenskem gospodarstvu lahko ustvarilo (ali vzdrževalo) povprečno letno med 1.800 in 2.700 delovnih mest.
Spodnji sliki prikazujeta vpliv gradnje JEK2 na letno in kumulativno dinamiko BDP. Kot je razvidno, bi pri varianti 1 (1.000 MWe) gradnja JEK2 spodbujala rast BDP za dodatnih 0,36 odstotnih točk letno, pri varianti 3 (1.650 MWe) pa za dodatnih 0,55 odstotnih točk letno. Učinki gradnje JEK bi se izpeli v 15 letih od začetka gradnje, kumulativno pa bi se dodana vrednost (BDP) v tem procesu zgolj zaradi učinka gradnje povečala med 4,7 % (varianta 1) in 7,2 % BDP (varianta 3).


Ocene s CGE modelom kažejo, da (odvisno od variante) predviden učinek povečanja investicijskega povpraševanja zaradi gradnje JEK2 znaša med 3,9 % in 6,2 % BDP v 10-letnem obdobju. Na letni ravni to (v povprečju) pomeni, da bi gospodarstvo raslo za 0,4 do 0,6 % hitreje kot bi sicer. Skupni (neposredni in posredni) učinki na zaposlenost bi prinesli med 760 in 1.200 dodatnih zaposlitev na leto v celotnem obdobju gradnje JEK2 (2028-2040).
Na osnovi poznavanja struktur obeh modelov in predpostavk, na katerih sta izgrajena, lahko ugotovimo, da ocene z I-O modelom (ki predvideva proste kapacitete v gospodarstvu) predstavljajo zgornjo mejo potencialnih učinkov na rast BDP in zaposlenost, medtem ko ocene s CGE modelom (ki predpostavlja polno zaposlenost in prosto mobilnost kapitala in dela v gospodarstvu) predstavljajo spodnjo mejo potencialnih učinkov.
Pomen obratovanja JEK2 za slovensko gospodarstvo
Na letni ravni bi obratovanje JEK2 (odvisno od variante) dodatno spodbujalo rast BDP med 0,20 in 0,27 odstotnih točk (ocena z I-O modelom).
Preračunano na 1 GW inštalirane moči, bi leta 2050 obratovanje JEK2 (ob predvideni stroškovni ceni 66 EUR/MWh) vplivalo na skupno povečanje prihodkov gospodarstva za 857 mio EUR, na povečanje BDP za 477 mio EUR, na skupno povečanje fiskalnih prihodkov državnega in občinskih proračunov za 165 mio EUR. Hkrati pa bi JEK2 vzdrževal okrog 2.500 delovnih mest v celotnem slovenskem gospodarstvu.

Makroekonomski učinki gradnje in obratovanja JEK2 na posavsko regijo
V primeru Posavske regije, podobno pa tudi v primeru nekaterih občin izven Posavske regije, je potrebno poleg tržnih posledic izgradnje JEK2 upoštevati tudi nadomestila, do katerih bodo upravičene občine znotraj kroga vpliva JEK2. Občinam v neposredni bližini NEK pripada nadomestilo zaradi omejene rabe prostora (NORP) na območju jedrskega objekta. Plačnika nadomestila sta NEK in Sklad NEK. Od leta 2015 je Sklad NEK zavezan k plačevanju NORP le Mestni občini Krško, v preteklih obdobjih pa je bil zavezanec za plačilo NORP tudi občinam Kostanjevica na Krki, Brežice, Sevnica in Kozje.
V letih od 2004 do 2022 je skupno izplačilo NORP občinam znašalo 73,7 milijona evrov. Ta sredstva občine porabljajo predvsem za investicije v lokalno družbeno in prometno infrastrukturo ter financiranje drugih dejavnosti občin (npr. sofinanciranje razlike v ceni vrtcev, socialna oskrba na domu, šola v naravi, sofinanciranje letovanja otrok, darilo ob rojstvu otrok, financiranje delovanja krajevnih skupnosti itd.). Odvisno od porabe v posamičnih občinah tudi v primeru nadomestil lahko pride do multiplikativnih učinkov. V tem primeru bi imele z vidika občin prednost infrastrukturne investicije.