Ekonomika projekta JEK2
Ekonomika projekta JEK2 (revizija 1) je pripravljena na podlagi podatkov, ki so bili zbrani in prejeti do 17.10.2024. Uporabljene predpostavke temeljijo na pridobljenih študijah, pridobljenih podatkih v procesu RfVI (Request For Vendor Information), javno dostopnih podatkih mednarodnih organizacij in na izkušnjah pri obratovanju z obstoječo jedrsko elektrarno NEK. Za uporabljene vhodne podatke je bil izdelan neodvisni strokovni pregled vhodnih podatkov ekonomske analize projekta JEK2. Prav tako je bila izdelana recenzija ekonomskega modela JEK2.
V zapisu podajamo stalne cene investicije (zapis: EUR2024). To so cene, ki veljajo takrat, ko se izdeluje investicijska dokumentacija, v konkretnem primeru se nanašajo na začetek leta 2024. Stalne cene v prihodnjih letih izhajajo iz pričakovanih dejanskih cen, prilagojenih za inflacijo, in se v povprečju ne spreminjajo. Stalne cene se pogosto uporabljajo pri dolgoročnih infrastrukturnih projektih, saj omogočajo bolj jasen prikaz relativnih trendov, ki so očiščeni inflacijskega učinka. Slednje je metodološko ustrezno, velja pa izpostaviti, da je pri metodi stalnih cen implicitna predpostavka, da je rast cen nevtralna za denarne pritoke in denarne odtoke. Analize tveganj, povezanih s to predpostavko, v pričujoči analizi nismo zajeli in bo predmet nadaljnjih izračunov.
Na podlagi teh vhodnih podatkov je ocenjena investicijska vrednost gradnje preko noči za JEK2, brez stroškov financiranja.
Stroški specifike lokacije zajemajo:
- dograditev obstoječega stikališča NEK za potrebe JEK2 (110-kV in 400-kV naprave),
- priključitev JEK2 na elektroenergetski sistem,
- prestavitev 400-kV in 110-kV daljnovoda in plinovoda,
- prestavitev plinovoda,
- prestavitev cest in primarnih infrastrukturnih vodov,
- gradnja nove cestne infrastrukture,
- ureditev za čas gradnje,
- odkup zemljišč,
- nadgradnja dizajna zaradi specifičnih seizmičnih lastnosti lokacije.
Ostali in nepredvideni stroški zajemajo:
- Ostale stroške investicije:
- transport velikih komponent (vključno s pridobivanjem dovoljenj),
- stroški nadomestil in odškodnin,
- stroški upravnih in drugih postopkih do faze obratovanja.
- Druge nepredvidene stroške.
Na podlagi ocenjene investicijske vrednosti na kW inštalirane moči lahko opredelimo investicijske vrednosti za različne velikosti reaktorja upoštevaje povprečno ceno.
V Evropi se pripravlja več projektov gradnje jedrskih elektrarn. Če primerjamo investicijske vrednosti v drugih državah, vidimo, da so tudi v tem primeru naše ocene glede na druge projekte konservativne.
Cena in strošek elektrike iz JEK2
Pri izračunu stroškovne cene elektrike iz JEK2 smo upoštevali:
- Stroške obratovanja:
- stroški jedrskega goriva,
- stroški materiala,
- stroški investicijskega vzdrževanja,
- stroški storitev,
- stroški zavarovanja,
- stroški dela,
- nadomestila za rabo prostora ter vodno povračilo,
- nadomestilo za razgradnjo in odlaganje jedrskih odpadkov.
- Amortizacijo investicijske vrednosti.
Pri ceni jedrskega goriva smo upoštevali trenutno ceno UO2 (rumena pogača) in stroške obogatitve z začetka leta 2024. Ta cena je dvakrat višja od trenutnih stroškov goriva v NEK.
Osnovno izhodišče pri določanju stroškov nadomestila za razgradnjo in ravnanje z jedrskimi odpadki je, da s prispevkom za razgradnjo in ravnanje z odpadki NEK zagotovimo sredstva za izgradnjo skladišča NSRAO Vrbina, poskrbimo za razgradnjo NEK in zagotovimo sredstva za ravnanje z VRAO skladno z zadnjo revizijo Resolucije o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2023–2032 (ReNPROIG23–32).
Zaradi tega smo upoštevali pri stroških nadomestila za JEK2:
- dodatne stroške za odlagališče NSRAO Vrbina za JEK2,
- dodatne stroške za ravnanje z VRAO za JEK2,
- in celotne ocenjene stroške razgradnje JEK2.
Ob upoštevanju minimalnega donosa Sklada za razgradnjo in odlaganje radioaktivnih odpadkov JEK2 ocenjujemo, da se bo v ta namen zbralo od 2.581 do 4.259 mio EUR2024 sredstev v celotnem obdobju obratovanja elektrarne (pri elektrarni z močjo 1.000 MW oziroma ustrezno več ob višjih močeh reaktorja).
Na podlagi teh vhodnih podatkov smo ocenili povprečne letne stroške obratovanja vključujoč amortizacijo začetne investicije na 41,9-45,6 EUR/MWh (odvisno od moči reaktorja).
Pomemben podatek je, koliko mora biti povprečna prodajna cena proizvedene energije, da se povrnejo vsi stroški, tako investicije, operativni stroški, stroški financiranja in stroški donosa na lastna sredstva. Na podlagi različnih stroškov financiranja, podanih s kazalnikom uravnoteženega povprečnega stroška kapitala (ang. Weighted Average Capital Cost – WACC), smo izračunali različne najnižje povprečne prodajne cene elektrike (po stalnih cenah) za povrnitev investicije (za enoto z močjo 1.250 MWe):
Pri vrednosti WACC realno 2 % (pri inflaciji 2 %, torej 4 % nominalno) ocenjujemo povprečno potrebno prodajno ceno elektrike iz elektrarne za povrnitev investicije na 65 EUR/MWh, pri WACC 3 % realno je ta cena 82 EUR/MWh in pri WACC 4 % realno je cena 103 EUR/MWh. Finančna konstrukcija in viri financiranja bodo znani in določeni pred dokončno investitorjevo odločitvijo (FID), ki je predvidena v letu 2028. Če bi upoštevali trenutne zmožnosti zadolževanja Republike Slovenije, izbrano razmerje med lastniškimi in dolžniškimi viri, možne načine financiranja in z njimi povezane stroške, bi bila za projekt JEK2 vrednost WACC 2,32%
Ob tem velja povedati, da je Češka opredelila način financiranja, ki temelji na skoraj izključni vlogi dolžniškega kapitala, strošku (nominalnem) financiranja v višini 0 % v času gradnje in 1 % nad donosnostjo državnih obveznic po začetku obratovanja, nedavno objavljeni švedski model pa sloni na večinski udeležbi državnega financiranja, kjer bi država zagotovila sredstva po enaki obrestni meri, kot jo sama plačuje za dolg.
Viri financiranja
Družba GEN energija sama ni zmožna zagotoviti vseh finančnih virov za JEK2, zato je vloga države pri zagotovitvi ugodnih virov financiranja pri izvedbi tako pomembnega strateškega projekta ključna.
Možni načini financiranja investicije so:
- 20 % – 30 % z lastnimi kapitalskimi sredstvi (GEN in ostali partnerji),
- 70 % – 80 % z dolžniškimi sredstvi.
Občutljivostna analiza
Analiza občutljivosti obravnava vpliv ključnih spremenljivk na izbrani kazalec, ki je neto sedanja vrednost (NSV). Če je NSV pozitiven, se investicija izplača. Kot ključne spremenljivke so bile definirane:
- investicijska vrednost,
- diskontna stopnja (WACC),
- prodajna cena električne energije in
- čas gradnje,
- stopnja rasti stroškov dela,
- strošek goriva.
Analiza pokaže, da je NSV najbolj občutljiva na ceno električne energije, veliko manj pa na strošek goriva, stopnjo rasti stroškov dela in podaljšanje časa gradnje. Bolj občutljivi spremenljivki sta investicijska vrednost in strošek financiranja, zato bo njihova vrednost pomembna za zagotavljanje rentabilnosti projekta.
Verjetnostna analiza tveganja
Analiza občutljivosti obravnava vpliv na upravičenost investicije ob spremembi zgolj enega vhodnega parametra. Verjetnostna analiza tveganja uporablja stohastične ali statistične pristope za oceno vpliva negotovosti na izhodne rezultate, pri čemer upošteva verjetnosti, da se določeni parametri spremenijo.
Analiza tveganja je izdelana na naslednje vhodne parametre:
- obseg investicijskih stroškov,
- prodajno ceno električne energije,
- ceno goriva,
- čas gradnje,
- stopnja rasti stroškov dela,
- diskontno stopnjo (WACC).
Pri vseh predstavitvah so izračuni narejeni na enoto z močjo 1.250 MW.
Rezultati analize kažejo, da se verjetnost pozitivne neto sedanje vrednosti (NSV) investicije povečuje z zmogljivostjo proizvodne enote. Pri enoti z močjo 1.000 MWe je približno 60 % verjetnost, da bo NSV pozitivna, kar pomeni, da obstaja precejšnje tveganje, da investicija ne bo ustvarila pričakovanega donosa. Pri povečani zmogljivosti na 1.250 MWe se verjetnost pozitivne NSV dvigne na 65 %, kar odraža izboljšano finančno upravičenost investicije, medtem ko je pri 1.650 MWe verjetnost že 72,5 %, kar kaže na še boljše možnosti za finančno uspešnost ob sicer precej višjem znesku začetne investicije. To potrjuje, da večje proizvodne enote prinašajo ne le večjo verjetnost uspeha, ampak tudi (tako absolutno kot relativno) višje pričakovane finančne koristi, a ob večjem začetnem vložku, kar povečuje tveganje maksimalnih možnih izgub.
Zaključek
Projekt izgradnje nove jedrske elektrarne v Krškem (JEK2) je osrednji strateški razvojni projekt Skupine GEN. JEK2 skupaj z obnovljivimi viri energije predstavlja temelj za uresničevanje ciljev podnebne nevtralnosti in razogljičenja slovenskega sistema proizvodnje električne energije.
Na podlagi trenutno znanih in javno razpoložljivih informacij, strokovnega dialoga z dobavitelji in neodvisnega strokovnega pregleda vhodnih podatkov ekonomske analize projekta JEK2 je bil izdelan ekonomski model za eno enoto jedrske elektrarne, ki je z vidika financiranja najbolj realno izvedljiva, prav tako pa predstavlja najmanjše ekonomsko tveganje. Predlagana moč ene enote je bila določena kot razpon moči od 1.000 do 1.650 MWe in zajema različne potencialne dobavitelje, s čimer je zagotovljena tudi konkurenčnost na trgu, ki je pri tovrstnih investicijah zelo pomembna.
Ker struktura financiranja projekta v tej fazi še ni dokončno določena, je bila izvedena analiza različnih možnih scenarijev financiranja, kar se odraža v variabilnih vrednostih povprečnega tehtanega stroška kapitala (WACC). Ta kazalnik je ključnega pomena za določanje ekonomske upravičenosti projekta, saj strošek kapitala neposredno vpliva na pričakovano donosnost investicije in na najnižjo sprejemljivo prodajno ceno električne energije, ki še omogoča pozitiven neto sedanjih vrednosti (NSV). Iz analize je razvidno, da so nizki stroški financiranja ključni za ekonomsko upravičenost projekta. Slednje nenazadnje dokazujejo tudi izkušnje zadnjih projektov na tujem.
Različni viri financiranja, vključno z lastniškim kapitalom, dolžniškim financiranjem in morebitnimi državnimi jamstvi, imajo namreč bistveno različne stroške in tveganja, kar vpliva na končno strukturo projekta. V nadaljnjih fazah bo potrebna bolj poglobljena opredelitev optimalnega razmerja med lastniškim in dolžniškim kapitalom ter raziskava možnosti pridobivanja ugodnih finančnih pogojev, saj lahko to pomembno zmanjša tveganje in poveča finančno vzdržnost projekta.
Tako bo končna izbira strukture financiranja odločilen dejavnik, ki bo opredelil dolgoročno uspešnost investicije ter njeno konkurenčnost na energetskem trgu, zato je ključnega pomena, da se tej komponenti v nadaljnjih fazah nameni posebna pozornost.
Občutljivostna analiza je pokazala, da na donosnost investicije najbolj vpliva prodajna cena električne energije. Velik vpliv pa imajo tudi investicijska vrednost in stroški kapitala (WACC), medtem ko imajo stroški goriva, stroški dela in čas gradnje manjši vpliv.
Verjetnostna analiza tveganja je izpostavila potrebo po obvladovanju tveganj, povezanih s podaljšanimi gradbenimi roki, povečanjem kapitalskih stroškov in nestanovitnostjo cen energije ter naraščanjem investicijske cene. V primeru neželenih odmikov omenjenih spremenljivk lahko ti bistveno vplivajo na ekonomiko projekta.
V zaključku lahko ugotovimo, da je izgradnja nove jedrske elektrarne strateška investicija za dolgoročno energetsko stabilnost in gospodarsko rast Slovenije. Ob upoštevanju ustreznih predpostavk in skrbnega obvladovanja tveganj lahko takšna investicija pomembno prispeva k zmanjšanju energetske odvisnosti od uvoza in krepitvi energetske neodvisnosti države, hkrati pa podpira prehod na nizkoogljične vire energije. Ključen element gospodarske upravičenosti projekta bo dolgoročna donosnost, ki je tesno povezana z razvojem cen električne energije na mednarodnih trgih, stroški kapitala ter sposobnostjo učinkovitega upravljanja celotnega projekta, vključno z gradnjo, obratovanjem in vzdrževanjem elektrarne. Prav tako bodo pomembni vidiki, kot so tehnološki napredek, regulativne spremembe in možnost prilagajanja novim tržnim razmeram, odigrali ključno vlogo pri končnem izidu investicije. Uspešna izvedba takšnega projekta ne bi zagotovila le stabilne oskrbe z energijo za prihodnje generacije, temveč bi imela tudi širše gospodarske učinke, kot so povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in priložnosti za nova delovna mesta.
Ekonomska analiza je pokazala, da je smiselno nadaljevati z nadaljnjim razvojem projekta JEK2. Obenem pa je iz analize moč razbrati občutljivost uspešnosti investicije na spremembe negotovih vhodnih parametrov, kar zahteva izredno pozornost pri analizi tveganj v nadaljnjih korakih priprave na odločanje o projektu.