Krško, 11. oktober 2024

Trenutno razpoložljive in končne informacije o projektu JEK2

V javnosti se ponavljajo trditve, da o projektu JEK2 ni dovolj informacij. Ker projekt poteka v več fazah, so tudi določeni podatki na voljo postopoma. Trenutno smo v prvi fazi, kjer so dostopne osnovne informacije, kot so možna moč elektrarne, izbor potencialnih dobaviteljev in okvirna investicijska vrednost. Natančne informacije bodo znane v naslednjih fazah, ko bodo sprejete ključne odločitve o investitorju, moči in financiranju. V nadaljevanju pojasnjujemo, katere ključne informacije so že na voljo in zakaj podrobnejših še ni.

V javnosti se ponavljajo trditve, da o projektu JEK2 ni dovolj informacij o  investicijski vrednosti projekta, načinu financiranja, ceni električne energije iz JEK2 in podobno. Skladno z uradnim dolgoletnim postopkom izvedbe projekta, so v različnih fazah projekta na voljo različne študije, informacije in na osnovi tega tudi sprejete odločitve.  Smo v prvi fazi projekta, kjer so na voljo informacije o naboru moči elektrarne, naboru potencialnih  dobaviteljev, razponu investicijske vrednosti in cene električne energije iz JEK2. Natančni podatki o vseh navedenih elementih bodo poznani šele v naslednjih fazah, ko bodo sprejete tudi končne odločitve.

Ker si v družbi GEN energija kot odgovornem nosilcu tako zahtevnega projekta prizadevamo predstavljati strokovne podlage in celovite informacije skozi vse faze projekta, v nadaljevanju nizamo informacije, ki so na voljo že sedaj, ter pojasnjujemo, zakaj v danem trenutku nekatere končne informacije še niso na voljo.

 

Koliko bo stal JEK2 oziroma kolikšna je investicijska vrednost projekta?

GEN energija je na podlagi tehničnega dialoga s ponudniki jedrskih elektrarn (EDF, KHNP in Westinghouse) ter na podlagi podatkov o elektrarnah, ki so bile zgrajene v zadnjih letih, ocenila ceno elektrarn glede na njihovo moč:

Moč elektrarne              Ponudnik                  Ocenjena investicijska vrednost

1.000 MW                           KHNP                         9.314 milijonov EUR

1.100 MW                            Westinghouse       10.247 milijonov EUR

1.200 MW                           EDF                             11.179 milijonov EUR

1.300 MW                           KHNP                         12.111 milijonov EUR

1.650 MW                            EDF                            15.371 milijonov EUR

(Ocenjena vrednost je podana v »stalnih cenah« (t. i. “overnight cost”), ki veljajo ob pripravi investicijske dokumentacije. Stalne cene se uporabljajo pri dolgoročnih infrastrukturnih projektih, saj omogočajo bolj jasen prikaz relativnih trendov,  očiščenih inflacijskega učinka.)

 

Zakaj je podan razpon cene elektrarne, zakaj ni podana točna cena JEK2?

Projekt JEK2 je trenutno v fazi priprav in strateškega odločanja (Faza 1). Na podlagi pripravljenih študij  se raziskuje stanje slovenskega elektroenergetskega sistema in priključitve JEK2 v sistem (https://jek2.si/studija-prikljucitve-jek2/). Pripravlja se Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), ki bo identificiral predvideno porabo električne energije v prihodnosti in vire za pridobivanje te električne energije (https://www.energetika-portal.si/dokumenti/strateski-razvojni-dokumenti/nacionalni-energetski-in-podnebni-nacrt-2024/dokumenti/).

Zato točna moč in dobavitelj tehnologije za JEK2 še nista izbrana. Da bi bila, morajo biti predhodno zaključene vse študije, treba je izbrati način financiranja gradnje ter preveriti možne soinvestitorje. Šele takrat bo možno izvesti strokovno izbiro moči elektrarne in ponudnika, s čimer bo znana končna cena elektrarne. Vse to bo znano v naslednji fazi projekta – https://jek2.si/faze_projekta/

Tovrsten proces predstavlja tudi ločnico med projektoma JEK2 in TEŠ6, kjer so pri slednjem kljub nasprotovanju strokovnjakov izbrali neprimerno elektrarno za slovenski elektroenergetski sistem.

 

 

Kakšen pa bo način financiranja izgradnje JEK2?

Obstaja več načinov financiranja jedrskih elektrarn, pri čemer ima zaradi dolgoročnosti tovrstnih kompleksnih projektov država ključno vlogo.

Pri podobnih projektih v Sloveniji, kot so avtocestni križ, drugi tir Divača-Koper in gradnja hidroelektrarn na Savi, je država zagotovila finančna sredstva. Državna udeležba v zadostni meri znižuje tveganja, z vložkom pa zasleduje dolgoročen investicijski interes, ki v primeru zasebnega kapitala ni nujno v prvem planu. Nenazadnje zagotavlja dolgoročne koristi za državljane, kot so stabilna oskrba z elektriko, spodbujanje obnovljivih virov in izboljšanje kakovosti življenja. Država kot investitor zapolni vrzeli, ki jih zasebni kapital ne pokrije, saj ne zasleduje enakih profitnih ciljev.

Ob ključni vlogi države se med financerji jedrskih projektov pojavljajo v prvi vrsti tako dobavitelji, ki običajno skupaj s t. i. uvozno-izvoznimi bankami svoje države zagotovijo ustrezne kredite, pa tudi pričakovani odjemalci energije, kot so veliki industrijski uporabniki in družbe za distribucijo električne energije  – oboji lahko vstopijo v projekt s finančnim vložkom, ali si skozi investicijo zagotovijo dostop do električne energije po stabilni, običajno nizki ali celo stroškovni ceni.

Primer tovrstne dobre prakse  je projekt NEK: v zadnjem krogu so za gradnjo NEK izbirali med dvema ponudnikoma – Siemens in Westinghouse. Slednji je preko ameriške izvozne banke ponudil mnogo ugodnejša posojila, kar je pomembno znižalo ceno elektrarne. Posojila za NEK so bila odplačana že po 25 letih njegove obratovalne dobe (Posojila za gradnjo NEK-a so poplačana – RTV SLO). Jedrska elektrarna v Krškem tako že več kot 40 let proizvaja zanesljivo, predvsem pa cenovno ugodno električno energijo.

Seveda je treba pri financiranju projekta upoštevati tudi morebitne soinvestitorje. Soinvestitorstvo (npr. s strani gospodarstva) namreč učinkovito zniža količino potrebnih kreditov in s tem količino obresti, ki jih je treba odplačevati po začetku obratovanja elektrarne.

Ne gleda na obliko soinvestitorstva je treba razviti ustrezen partnerski odnos, temelječ na prevzemanju tveganj glede na vložena sredstva in glede na možnost poštenega vstopanja in izstopanja potencialnih partnerjev. Interes države mora biti predvsem v lajšanju bremena začetne investicije za državni proračun, dodatno pa lahko drugi partnerji s svojim znanjem in izkušnjami doprinesejo h kakovostnejšemu vodenju projekta.

Pred kratkim sta se pojavili dve pobudi. Pobuda JEK2, kjer so priznani slovenski poslovneži izrazili interes za investiranje v projekt, kot tudi  pobuda za izdajo ljudske obveznice, preko katere bi lahko v JEK2 investirali državljani Republike Slovenije.

 

Zakaj še ni znan način financiranja? Zakaj še niso znani soinvestitorji, kdo bo lahko soinvestitor?

Vse navedene možnosti financiranja so relevantne in jih je treba preučiti za sprejem končne odločitve o financiranju projekta. Cilj je poiskati način, pri katerem bo financiranje projekta čimbolj ugodno in posledično cena električne energije iz JEK2 čim nižja. V vsakem primeru končno odločitev glede modela financiranja sprejme država in ne družba GEN energija. Država bo lahko to odločitev sprejela v Fazi 2.

Tudi tu je očitna razlika med projektoma JEK2 in TEŠ6: v primeru soinvestitorstva, se bo – poleg civilnega nadzora nad projektom (https://jek2.si/civilni-nadzor/), ki ga pri TEŠ6 ni bilo – vzpostavil dodatni nadzor s strani soinvestitorjev.

In kakšna bo cena električne energije iz JEK2?

GEN energija je  v maju 2024 objavila povzetek ekonomike projekta JEK2 (https://jek2.si/ekonomika/), v kateri je definirala ceno električne energije iz JEK2 na podlagi stroškov investicije, financiranja in obratovanja.

Strošek obratovanja in amortizacije je ocenjen na 44,5 EUR/MWh proizvedene električne energije (od 42 do 47 EUR/MWh, odvisno od moči reaktorja). Najnižja povprečna prodajna cena elektrike, ki bo zagotovila povrnitev investicije, pa je močno odvisna od načina financiranja in soinvestitorstva v projekt. V primeru doseženega povprečnega stroška financiranja 2 % (to je realna obrestna mera, ki se ji doda še inflacijski del), bo cena električne energija 65,9 EUR/MWh. Če bo povprečen strošek financiranja 4 %, pa bo cena električne energije 98,8 EUR/MWh.

Iz tega je razvidno, da je doseganje čim ugodnejšega načina financiranja najpomembnejši del priprav na projekt JEK2.

Ob tem opozarjamo na še eno pomembno razliko med projektoma JEK2 in TEŠ6: navedene cene električne energije niso obremenjene s ceno kuponov za izpuste CO2, saj je jedrska energija nizkoogljični vir električne energije.

Kaj pa, če se podraži gorivo za jedrske elektrarne, če bo zgrajeno mnogo novih elektrarn? Bo zaradi tega cena električne energije nekonkurenčna, tako kot je sedaj zaradi kuponov COnekonkurenčna električna energija iz TEŠ6?

Tveganje vpliva spremembe cene goriva na proizvodno ceno električne energije je pri jedrskih elektrarnah neprimerno manjše kot v primeru termoelektrarn.. Prav cena goriva predstavlja največjo razliko med projektoma JEK2 in TEŠ6. Skupaj s kuponi za CO2 je cena premoga predstavljala več kot 70 % skupnih stroškov v ceni električne energije iz TEŠ6. Vsaka sprememba v ceni goriva je zato kritično vplivala na proizvodno ceno.

Pri jedrskih elektrarnah pa cena goriva predstavlja le med 10 % in 20 % cene električne energije. Graf je prikazuje, da se v primeru povečanja cene goriva za 50 %  stroškovna cena električne energije iz jedrske elektrarne zviša za manj kot 5 EUR/MWh.

Če je s projektom JEK2 povezanih še toliko neznank, zakaj bi referendum izvedli že sedaj, namesto takrat, ko bodo znani vsi podatki, ko bo izbrana moč elektrarne, dobavitelj in finančni model?

Da bi bili znani vsi podatki za sprejem končne odločitve o projektu, je treba pripraviti še niz študij ter opraviti  mnoge postopke s strani različnih deležnikov projekta. Vse to je povezano z dodatnimi stroški, ki so pri tovrstnem projektu neizogibni. Na časovnici je vidno, da smo trenutno še v prvi fazi priprave projekta. Do končne investicijske odločitve (FID – final investment decision) leta 2028 je treba sprejeti nov zakon za JEK2, ustanoviti namensko podjetje, predvsem pa izvesti vrsto študij in analiz, ki bodo omogočile strokovnost končne odločitve glede investitorja, načina financiranja, moči elektrarne in stroška gradnje elektrarne.

Ravno zato je na tej točki smiselna izvedba referenduma, na katerem bodo državljani in državljanke Slovenije izrazili svoje mnenje, ali želijo, da se projekt JEK2 nadaljuje.