Podlage za odločanje

Družba GEN energija je na podlagi sprejete Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih iz leta 2006 postala nosilka aktivnosti v povezavi z načrtovano investicijo v jedrsko elektrarno Krško2 (JEK2), ki bo v prihodnosti strateškega pomena za dolgoročno in zanesljivo oskrbo z električno energijo in za prehod v nizkoogljično družbo.

JEK2 ima podlago v različnih nacionalnih dokumentih:

Strategija razvoja Slovenije 2030  (SRS)

Jedrska energija že danes pozitivno prispeva k večini razvojnih ciljev iz Strategije razvoja Slovenije 2030. Še bolj pa lahko k tem ciljem prispeva odločitev o nadaljnji izrabi jedrske energije v Sloveniji oziroma izgradnja nove enote jedrske elektrarne – JEK2, ki bi omogočila izkoriščanje prednosti jedrske energije tudi v prihodnje. Dokument je dostopen na povezavi.

Resolucija o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije 2050

Resolucija o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije 2050 opredeljuje, da država skrbi za zanesljivo in cenovno pravično oskrbo z energijo. Proizvodnja energije temelji na obnovljivih in drugih nizkoogljičnih virih energije. Pri načrtovanju prostorskega razvoja se zagotavlja prednostna raba obnovljivih in nizkoogljičnih virov energije pred fosilnimi viri energije. Določa tudi, da se v okviru celovite preučitve možnosti dolgoročne energetske izrabe jedrske energije, vključno z gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi vidiki rabe jedrske energije v energetske namene, preučijo prostorske možnosti za pridobivanje energije v jedrskih napravah. Dokument je dostopen na povezavi.

Prostorski red Slovenije

JEK2 se umešča tik ob obstoječo NEK, kar je skladno z Uredbo o prostorskem redu Slovenije, ki spodbuja načrtovanje novih energetskih sistemov za proizvodnjo energije na lokacijah obstoječih sistemov. JEK2 bo po zaključku obratovanja NEK nadomestila obstoječ sistem jedrske elektrarne in s tem zagotavljala dolgotrajen in trajnostni vir oskrbe z električno energijo. JEK2 se bo priključila v energetski sistem preko obstoječega stikališča, ki je že zgrajen ob obstoječi NEK. Prav tako se bo v energetski sistem Slovenija vklapljala preko obstoječih že zgrajenih daljnovodih, ki potekajo od stikališča NEK proti Ljubljani, Novemu mestu in Mariboru. Dokument je dostopen na povezavi.

Energetski zakon

Energetski zakon v slovensko zakonodajo prenaša več evropskih direktiv in uredb s področja trga z zemeljskim plinom in električno energijo ter energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije. Zakon poleg prenosa evropske zakonodaje v nacionalni pravni red ureja tudi druga področja energetske politike, načela in ukrepe za doseganje zanesljive oskrbe z energijo, za povečanje energetske učinkovitosti in varčevanja z energijo ter za večjo rabo energije iz obnovljivih virov in določa pogoje za obratovanje energetskih naprav. Dokument je dostopen na povezavi.

Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije (NEPN1)

V pripravi je četrta posodobitev Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (osnutek februar 2024), ki bo sprejeta predvidoma junija 2024. Kot ključni cilj je v NEPN (osnutek februar 2024) navedeno nadaljevanje izkoriščanja jedrske energije in ohranjanje odličnosti pri obratovanju jedrskih objektov v Sloveniji, kvartalni skupni kazalec obratovalne učinkovitosti (po WANO) večji od 96 ter čim prej in ne pozneje kot leta 2027 sprejeti kakovostno in transparentno odločitev o gradnji nove jedrske elektrarne. Ohranjanje odličnosti in varnega obratovanja jedrskih objektov v Sloveniji ter priprava usmeritev za odločitev o prihodnji rabi jedrske energije in morebitni izgradnji nove jedrske elektrarne je opredeljeno tudi kot eden izmed ključni izzivov za Slovenijo na področju energetske in podnebne politike. Dokument je dostopen na povezavi.

Resolucija o dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 (REDPS50)

Resolucija govori o tem, da na podlagi analiziranih scenarijev Slovenija lahko doseže podnebno nevtralnost vsaj z dvema scenarijema. Prvi je ambiciozni jedrski scenarij (DUA JE), drugi je ambiciozni scenarij z uporabo sintetičnega naravnega plina (DUA SNP). V Resoluciji je med ključnimi področji ukrepanja za doseganje ciljev poudarjeno, da na področju jedrske energije Slovenija načrtuje dolgoročno rabo jedrske energije in da se v ta namen izvede upravne postopke in pripravi dokumentacijo za investicijsko odločanje. Dokument je dostopen na povezavi.

Resolucija o jedrski in sevalni varnosti v Republiki Sloveniji za obdobje 2024–2033

Resolucija o jedrski in sevalni varnosti v Republiki Sloveniji za obdobje 2024–2033 pomeni temeljno politično usmeritev in zavezanost k jedrski in sevalni varnosti kot prednostni nalogi ob vseh drugih vidikih uporabe jedrskih tehnologij in ionizirajočih sevanj. Resolucija v prvem delu poudarja deset temeljnih varnostnih načel, ki jih upošteva zakonodaja Republike Slovenije s tega področja, ter v nadaljevanju opisuje glavne jedrske in sevalne dejavnosti v državi, vključenost slovenskih predpisov v mednarodne povezave na tem področju, veljavno zakonodajo in organizacijo državnih organov ter poudari potrebo po ustreznih kadrih za zagotavljanje jedrske in sevalne varnosti. S tem je povezana tudi raziskovalna in razvojna dejavnost, posebnega pomena pa sta sodelovanje javnosti in zavezanost h kakovosti, odličnosti v vodenju in k varnostni kulturi ter kulturi varovanja.

Resolucija  poudarja širše vidike jedrske in sevalne varnosti v državi. Jedrska in sevalna varnost upoštevata tri glavne cilje: varnost jedrskih in sevalnih objektov, varno ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom ter varstvo pred sevanji z varno uporabo virov ionizirajočega sevanja. Slovenija je že jedrska država, ki zelo uspešno zagotavlja pogoje za jedrsko varnost in je kot takšna primerna za razvoj jedrske energije z umestitvijo JEK2. Dokument je dostopen na povezavi.

Resolucija o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji

Dokument predstavlja strateški okvir za razvoj in uporabo jedrske energije v Sloveniji.

Poudarja varno in trajnostno delovanje jedrskih objektov, kot je Nuklearna elektrarna Krško, in njihovo pomembnost za energetsko varnost ter okoljske cilje države. Vključuje regulativne ukrepe, varnostne standarde in načrte za ravnanje z radioaktivnimi odpadki. Prav tako obravnava prihodnje jedrske projekte in poudarja pomen vključevanja javnosti ter transparentnosti pri sprejemanju odločitev.

Celoten dokument je dostopen tukaj.

Delovna skupina Vlade Republike Slovenije za koordinacijo pripravljalnih aktivnosti na projektu JEK2

Projekt JEK2 na vladnem nivoju koordinira »Delovna skupina Vlade Republike Slovenije za koordinacijo pripravljalnih aktivnosti na projektu JEK2«

Namen skupine je koordinacija priprave podlag in pripravljalnih aktivnosti za projekt JEK2, spremljanje izvajanja projektnih aktivnosti, vzpostavitev delovnih razmerij med deležniki in priprava primernega regulatornega okvirja za pospešitev izvedbe projekta. Naloge delovne skupine so vezane na procese umeščanja v prostor, licenciranja, izbora poslovnega modela, zapiranja finančne konstrukcije in strateškega izbora dobavitelja opreme. Cilj skupnega dela deležnikov je izvedba projekta znotraj predvidenega časovnega in finančnega okvirja. Primarni fokus koordinacijskega telesa so aktivnosti do sprejema končne investicijske odločitve, ki se pričakuje do leta 2028.

Koordinacija poteka na nivoju državnih sekretarjev in direktorjev organizacij.

Člani delovne skupine:

• Danijel Levičar, državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade, vodja delovne skupine;
• mag. Hinko Šolinc, generalni direktor Direktorata za energijo na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, član;
  • Janez Gale, sekretar na Direktoratu za energijo na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, namestnik člana;
• mag. Miran Gajšek, državni sekretar na Ministrstvu za naravne vire in prostor, član;
  • Ana Vidmar, vodja Sektorja za državno prostorsko načrtovanje na Ministrstvu za naravne vire in prostor, namestnica člana;
• mag. Miranda Groff Ferjančič, namestnica generalne direktorice Direktorata za proračun na Ministrstvu za finance, članica;
  • Ervina Jarc, sekretarka v Sektorju za upravljanje javnega premoženja na Ministrstvu za finance, namestnica članice;
• Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, član;
  • mag. Matej Skočir, sekretar – namestnik generalnega direktorja v Direktoratu za industrijo, podjetništvo in internacionalizacijo na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, namestnik člana;
• Matjaž Krajnc, državni sekretar na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije, član;
  • Jure Gašparič, državni sekretar na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije, namestnik člana;
• mag. Marko Štucin, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, član;
  • Dejan Vladić, pooblaščeni minister, koordinator za energetiko, Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, namestnik člana;
• Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, član;
  • Igor Feketija, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, namestnik člana;
• mag. Andrej Rajh, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, član;
  • Drago Bregar, sekretar v Direktoratu za ceste in cestni promet na Ministrstvu za infrastrukturo, namestnik člana;
• Igor Sirc, direktor Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost, član;
  • Tomaž Nemec, vodja Oddelka za analize in dovoljenja v sektorju za jedrsko varnost, Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost, namestnik člana.

 

Kot aktivni udeleženci v delovni skupini sodelujejo:

• dr. Dejan Paravan, generalni direktor GEN energija,
• dr. Bruno Glaser, vodja tehničnega sektorja GEN energija,
• mag. Aleksander Mervar, direktor družbe ELES,
• Jurij Klančnik, direktor Področja obratovanja prenosnega sistema, ELES,
• Gorazd Pfeifer, predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško,
• Božidar Krajnc, direktor inženiringa Nuklearne elektrarne Krško.