Pogosta vprašanja

Novi blok jedrske elektrarne bo Republiki Sloveniji omogočil dolgoročno energetsko samooskrbnost, hkrati pa ga potrebujemo za učinkovit elektroenergetski prehod in transformacijo v nizkoogljično družbo. Električna energija je energija prihodnosti, saj bo zaradi elektrifikacije (toplotnih črpalk, digitalizacije, elektromobilnosti in novih tehnologij) in z njo opustitve fosilnih virov energije raba elektrike močno naraščala.

Projekcije kažejo, da se bo letna poraba električne energije v Sloveniji do leta 2050 glede na sedanjo rabo več kot podvojila. Poleg rasti porabe električne energije se v Sloveniji soočamo tudi z relativno visoko starostjo energetskih objektov, ki jih bo v prihodnje treba nadomestiti. Po letu 2033 je načrtovan izklop TEŠ, ki trenutno zagotavlja približno tretjino domače proizvodnje, po letu 2043 pa se izteče tudi podaljšana obratovalna doba NEK.

V Sloveniji smo z domačimi viri v letu 2022 pokrili okoli 70 % potreb po električni energiji. Pričakovana nadaljnja rast uvozne odvisnosti Slovenije je strateško nesprejemljiva. Če želimo biti na področju električne energije samooskrbni, potrebujemo nove, zanesljive in hkrati okolju prijazne vire električne energije, saj bomo v nasprotnem primeru iz tujine uvažali tudi do 60 % električne energije.

Jedrska energija ima vrsto prednosti, zaradi česar se številne države po svetu odločajo za gradnjo novih jedrskih elektrarn.

Okoljske prednosti: JEK2 zaradi minimalnega prostorskega odtisa ohranja naravne površine, habitate in biotsko raznovrstnost, ob tem pa je jedrska energija nizkoogljična.

Stabilnost elektroenergetskega sistema: Jedrske elektrarne sodijo med najbolj stabilne vire električne energije in zaradi svoje velikosti predstavljajo steber zanesljive oskrbe, saj pri polni moči delujejo več kot 90 % celotnega časa. S pasovnim obratovanjem zagotavljajo nujno potrebno pasovno energijo elektroenergetskega sistema, z vztrajnostjo velikega generatorja pa zagotavljajo ustrezno kakovost električne energije, ki jo potrebuje gospodarstvo in vsa napredna tehnologija.

Ekonomske prednosti: JEK2 bo zagotovil zanesljivo in cenovno dostopno električno energijo, ki bo slovenskemu gospodarstvu in družbi v celoti omogočala nadaljnji razvoj. Investicija bo imela izjemen učinek na slovensko gospodarstvo; ocenjenih je 5.640 novih delovnih mest v 10 letih in preko 37-odstotni delež domačih dobav v celotni vrednosti investicije.

GEN energija je pripravila in na pristojno ministrstvo oddala predlog gradiva za pobudo za DPN za ovojnico moči reaktorja od 1.000 MW do 1.650 MW. Študije, ki so v teku, bodo izhodišče za nabor vseh potrebnih podatkov za izbor najprimernejše opcije.

Energetsko dovoljenje je bilo v letu 2021 izdano za jedrsko elektrarno velikosti 1.100 MW. Ob energetski krizi so se mnoge okoliščine bistveno spremenile: okrepile so se potrebe po zanesljivi oskrbi z doma proizvedeno električno energijo, povečal se je interes po soinvestitorstvu, spremenil pa se je tudi seznam potencialnih dobaviteljev tehnologije.

GEN energija je pripravila in na pristojno ministrstvo oddala predlog gradiva za pobudo za DPN za ovojnico moči reaktorja od 1.000 MW do 1.650 MW.

Moč elektrarne na eni strani določajo dizajni, ki pridejo v poštev (trije dobavitelji, možnih pet dizajnov).

Na končno moč bo vplivalo, kateri dobavitelj bo izbran in katera od različic bo izbrana.

Na izbor bodo vplivali drugi dejavniki, ki bodo širili ali ožili nabor razpoložljivih različic:

• Optimalno z vidika priklopa na omrežje,
• prostor (morebitne omejitve v prostoru),
• potreba po energiji (to bo zelo odvisno od tega, ali bomo imeli soinvestitorstva ali ne),
• razpoložljive finance,
• na koncu tudi sama ekonomika projekta.

Študije, ki so v teku, bodo izhodišče za nabor vseh potrebnih podatkov za izbor najprimernejše opcije.

Predviden je tlačnovodni (PWR) tip jedrske elektrarne, kakršen je tudi obstoječi NEK. Razlog za usmeritev v tlačnovodno tehnologijo je v znanju in izkušnjah, ki so jih v NEK in znanstvenih inštitucijah akumulirali v zadnjih 40 letih tako na področju obratovanja kot tudi na področju upravnega nadzora.

V GEN energiji opravljamo tehnični dialog s tremi potencialnimi ponudniki: francoskim EDF (EPR in EPR-1600), korejskim KHNP (APR1400 in APR1000) in ameriškim Westinghouse (AP-1000).

V GEN energiji smo v zadnjem obdobju opravili tehnični dialog s tremi potencialnimi ponudniki (francoskim EDF, korejskim KHNP in ameriškim Westinghouse), s tem pa pridobili podatke o tehniki, ekonomskih predpostavkah, poslovnem modelu in druge pomembne vhodne podatke, potrebne za pripravo analiz oziroma podlag za nadaljnje odločanje o investiciji. Zaradi aktualne geopolitične situacije smo se osredotočili le na te tri dobavitelje.

V procesu izbire dobavitelja bomo izbrali enega izmed omenjenih treh. Izbira dobavitelja pomeni partnerstvo za 100 let, zato je to zelo pomembna strateška odločitev. Skozi proces izbire bomo z dodajanjem različnih vidikov in omejitev postopoma ožili izbor in prišli do najprimernejšega dobavitelja. Določili bomo kriterije izbora, a to ne bo le najnižja ponujena cena. Prednost bodo imeli preizkušeni dizajni.

Predviden čas  gradnje JEK2 je po ocenah dobaviteljev okoli 7 let. Tudi gradnja NEK je trajala 7 let.

Predvideni čas od sprejetja končne investicijske odločitve do pridobitve gradbenega dovoljenja je ocenjen na približno štiri leta. Ob sprejetju končne investicijske odločitve bo podpisana pogodba z dobaviteljem in izvedeno naročilo komponent, za izdelavo katerih je potrebno več časa. Sama gradnja pa po ocenah dobaviteljev traja okoli sedem let.

Podaljšanje časa izgradnje je realno tveganje. Izkušnje iz tujine kažejo, da je to izjemno pomembna točka pri obvladovanju tveganj. To bo tudi zelo pomemben kriterij v procesu odločanja o velikosti enote in dobavitelju.

Z intenzivnim, strokovnim in z izkušnjami podprtim vodenjem investicije se bodo tveganja podaljšanja obvladovala. Tveganja bomo dodatno minimizirali s tem, da bo dokončna odločitev o izvedbi sprejeta tik pred dejanskim izvajanjem del, ko bodo pridobljena potrebna dovoljenja, ko bo finančna konstrukcija zaključena in pridobljene konkretne ponudbe. Šele ko bo vse našteto pripravljeno in investicija potrjena, sledi podpis pogodbe.

Ker gre za časovno dolg projekt, se vhodni podatki (prodajna cena električne energije, investicijska vrednost projekta, diskontna stopnja itd.) lahko spreminjajo in vplivajo na ekonomsko upravičenost projekta, kar pa bomo obvladovali s kontrolo tveganj z izkušenimi kadri in izvajalci, nadzorom dobaviteljev in vzporednim nadzorom celotnega projekta.

Stroški gradnje večine jedrskih elektrarn so tam, kjer že imajo izkušnje z jedrskimi objekti, znotraj načrtov. Slovenija ima tako izkušnje z gradnjo prvega objekta, pa tudi izkušnje s praktičnimi posledicami investicijskih odločitev na ceno in roke. Strokovnjaki GEN in NEK pogosto sodelujejo pri razvojnih, upravljavskih, varnostnih in drugih projektih v številnih državah, kjer imajo ali razvijajo jedrsko tehnologijo. Imamo vso potrebno znanje in izkušnje za prepričanje, da bo načrtovani strošek gradnje, ko bodo znani vsi parametri za odločitev, enak končnemu strošku.

Stroški določenih jedrskih objektov po svetu so se povečevali bodisi zato, ker države še niso imele izkušenj ali ker so začeli v projekt vgrajevati interese, ki s temeljnim niso imeli neposredne povezave, kot na primer protežiranje domačih ponudnikov ali druge neosnovane želje različnih deležnikov projekta. Prav zato je predlagana mešana lastniška struktura pomembna, da se bo cena projekta gibala v načrtovanih okvirih.

Tveganja bomo dodatno minimizirali s tem, da bo dokončna odločitev o izvedbi sprejeta tik pred dejanskim izvajanjem del, ko bodo pridobljena vsa potrebna dovoljenja, ko bo finančna konstrukcija zaključena in pridobljene konkretne ponudbe. Šele ko bo vse našteto pripravljeno in investicija potrjena, sledi podpis pogodbe.

Dodatna varovalka je tudi partnerstvo pri projektu in soinvestitorjev interes za izvedbo projekta v časovnih in finančnih okvirih.

Tveganja podaljšanja gradnje se primerno porazdeljujejo glede na soodgovornost. Če so razlogi na strani dobavitelja, breme nosi dobavitelj. Če pa so razlogi na strani investitorja, posledice nosi investitor.

Ti stroški so stvar t. i. »delivery modela« med investitorjem in dobaviteljem. Obstaja več modelov – vsak ima svoje prednosti in slabosti. Znotraj nabora modelov bomo skozi proces izbrali najprimernejšega.

Na podlagi do sedaj zbranih in prejetih podatkov, ki pa ne temeljijo na zavezujočih ponudbah potencialnih dobaviteljev JEK2 in predstavljajo najboljšo obstoječo interno oceno GEN energije, znaša ocenjena investicijska vrednost JEK2 – gre za stroške gradnje preko noči v vrednosti EUR leta 2024 – 9,3 kEUR/kW inštalirane moči. To pri moči elektrarne 1.000 MW pomeni 9,3 mrd EUR in pri moči elektrarne 1.650 MW 15,4 mrd EUR. Za vse izračune in uporabljene predpostavke načrtujemo pridobiti mednarodno recenzijo priznane domenske inštitucije še pred izvedbo referenduma.

Ocenjena povprečna stroškovna cena je 44,5 EUR/MWh. K temu je treba dodati še stroške financiranja, ki so močno odvisni od virov financiranja. V primeru uravnoteženega povprečnega stroška kapitala (WACC) realno 2 % (pri inflaciji 2 % torej 4 % nominalno) ocenjujemo povprečno ceno elektrike iz elektrarne za povrnitev investicije na 66 EUR/MWh, pri WACC 3 % realno je ta cena 81 EUR/MWh in pri WACC 4 % realno je cena 99 EUR/MWh. Finančna konstrukcija in viri financiranja bodo znani in določeni pred dokončno investitorjevo odločitvijo (FID), ki je predvidena v letu 2028. Družba GEN energija sama ni zmožna zagotoviti vseh finančnih virov za JEK2, zato je vloga države pri izvedbi tako pomembnega strateškega projekta ključna.

JEK2 je investicija izjemnega strateškega pomena, saj omogoča razogljičenje oskrbe Slovenije z električno energijo in tudi samooskrbnost oskrbe Slovenije z električno energijo. Jedrska elektrarna bo najmanj 60 let (v primeru podaljšanja pa 80 in tudi več let) zagotavljala stabilno in zanesljivo oskrbo z električno energijo. Investicija bo imela izjemen učinek na slovensko gospodarstvo; ocenjenih je 5.640 novih delovnih mest v 10 letih in preko 37-odstotni delež domačih dobav v celotni vrednosti investicije.

Več na povezavi: Ekonomika JEK2

Prvi silos za odlaganje nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO) na Vrbini bo predvidoma zgrajen in operativen leta 2028. Za njegovo izgradnjo je zadolžena Agencija za ravnanje z radioaktivnimi odpadki (ARAO).

Prvi silos za odlaganje NSRAO na Vrbini bo predvidoma zgrajen in operativen leta 2028. Za njegovo izgradnjo je zadolžena Agencija za ravnanje z radioaktivnimi odpadki (ARAO). Pripravljalna dela na gradnjo so zaključena, gradnja pa se je začela v letu 2024. Odlagališče NSRAO bo zagotovilo varno in trajno odlaganje vseh tovrstnih radioaktivnih odpadkov iz NEK (slovenski del), omogoča pa tudi širitev za JEK2, tako za obratovalne kot odpadke iz razgradnje.

Več lahko spremljate tukaj – ARAO Agencija za ravnanje z radioaktivnimi odpadki – Ravnanje z radioaktivnimi odpadki.

Vsi  radioaktivni odpadki (RAO) iz JEK2 so in bodo vedno varno shranjeni in odloženi, tako da ne bodo vplivali na okolje ali varnost ljudi. Vsak gram  radioaktivnih odpadkov je natančno nadzorovan.

 Izrabljeno gorivo je dolgoročen strateški material za ponovno predelavo in uporabo in se bo temu primerno skladiščilo. Vsi RAO iz JEK2 bodo vedno varno shranjeni in odloženi, tako da ne bodo vplivali na okolje ali varnost ljudi. Vsak gram RAO je vedno natančno nadzorovan. Za varno in ekonomsko učinkovito ravnanje z RAO obstajajo številne mednarodno priznane tehnološke rešitve in metode. Trenutno se visokoradioaktivni odpadki (VRAO) – izrabljeno gorivo – skladišči v suhem skladišču izrabljenega goriva v NEK, kjer čakajo na odločitev o predelavi v ponovno uporabno gorivo.

Po taksonomiji moramo izpolniti tri pogoje:

• Država mora imeti ob začetku gradnje novega jedrskega objekta delujoče objekte za končno odlaganje NSRAO. Do začetka gradnje JEK2 (predvidoma leta 2032) bo na Vrbini že deloval prvi silos odlagališča NSRAO (predvidoma leta 2028). Ta silos sicer ne bo namenjen odpadkom iz JEK2, je pa že v sedanjih načrtih predvidena tudi izgradnja drugega silosa za ta namen.
• Država mora imeti ob začetku gradnje novega jedrskega objekta načrte za obratujoče odlagališče za VRAO. Republika Slovenija ima veljavno strategijo o ravnanju z VRAO (Resolucija o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2023-2032), v kateri je na osnovi ekonomskih razlogov (odločitev o predelavi, recikliranju ali odlaganju izrabljenega goriva) predvidena odločitev o gradnji VRAO po letu 2050.
• Uporaba goriva, odpornega na nesreče (ang. accident tollerant fuel – ATF). NEK že omogoča uporabo goriva, odpornega na nesreče. Ko bo tako gorivo dostopno na tržišču in ga bo certificiral ter odobril nacionalni regulator (URSJV), bo uporabljeno v gorivnem ciklu NEK. Vse ponujene variante jedrskih elektrarn, ki jih preučujemo za JEK2, omogočajo uporabo standardnih oblik goriva ATF.

V JEK2 bodo nastali visoko-, srednje- in nizkoradioaktivni odpadki. Vsi ti odpadki bodo varno shranjeni in odloženi, tako da ne bodo vplivali na okolje ali varnost ljudi.

Jedrske elektrarne so edini vir električne energije, ki imajo razdelan celoten življenjski cikel, saj se od vsake MWh proizvedene električne energije zbirajo sredstva za razgradnjo in odlaganje odpadkov.

Zaradi daljše predvidene obratovalne dobe JEK2 in večje proizvodnje električne energije se bo v skladu za odlaganje RAO in razgradnjo JEK2 zbralo več denarja kot v skladu za NEK, uporabili pa se bodo tudi sinergijski učinki z obstoječim ravnanjem odpadkov iz NEK. Predviden prispevek za sklad za razgradnjo in ravnanje z RAO je 2 EUR/MWh, s čimer se bo v 80 letih obratovanja, ob upoštevanju minimalne donosnosti sklada, zbralo preko 2,5 milijarde EUR.

JEK2 bo imel močan pozitiven učinek na gospodarstvo Slovenije tako v času izgradnje kot v času obratovanja, zlasti močan razvojni učinek pa bo imela investicija na Posavje. Ta se bo najbolj odražal skozi povečanje števila delovnih mest, priseljevanje visoko izobraženega kadra, štipendiranje, nov zagon družbenih dejavnosti in različnih storitev, urejanje prostora, rast gospodarskih, kmetijskih, turističnih, kulturnih in vseh drugih družbenih storitev ter s tem standard življenja. Pozitivni učinki delovanja jedrske elektrarne na razvoj lokalnega okolja so večplastni in dolgotrajni.

Velik energetski objekt seveda predstavlja določen poseg v prostor, nenazadnje tudi vizualno spremeni neposredno okolico. Prostorski odtis obratujoče jedrske elektrarne je primerjalno sicer izjemno majhen, kljub temu pa v neposrednem okolju omejuje rabo prostora. Zato poznamo tudi t. i. nadomestila za omejeno rabo prostora kot neposredno finančno kompenzacijo za ta vpliv.

Razvoj tehnologij SMR poteka zelo dinamično, pri čemer v družbi GEN sistematično spremljamo njihov razvoj. Preverili smo tudi razpoložljivost te tehnologije z vidika aplikacije na projekt JEK2 in ugotovili, da tehnologija SMR še ni dovolj razvita, da bi bila primerna kot alternativa projektu JEK2, bolj primerna bo kot dopolnitev pri oskrbi z elektriko, toploto ali pa proizvodnjo vodika.

Uporaba jedrske energije je najvarnejši način proizvodnje električne energije. Pomen varnosti je pri jedrski energiji vselej na prvem mestu. Ravno zaradi izjemno visokih standardov so jedrski objekti finančno in inženirsko zahtevni. Jedrska energija je po vseh statistikah najbolj varen in najbolj čist vir energije in električne energije, ki je varen za okolje in prebivalstvo.

Temeljni cilj jedrske varnosti je zaščita ljudi in okolja pred škodljivimi vplivi radioaktivnega sevanja. Varna jedrska elektrarna je zaposlenim in okolju prijazna elektrarna, pridobivanje elektrike iz jedrske energije pa ima najmanj vplivov na okolje in prebivalstvo. Z jedrsko energijo in varnim obratovanjem NEK imamo v Sloveniji pozitivne izkušnje, NEK ima izjemne rezultate na vseh varnostnih testih na evropski ravni. Za JEK2 je predviden reaktor 3. generacije, kar pomeni, da izpolnjuje najstrožje varnostne zahteve. Gre za najbolj razširjen tip reaktorja, ki ima globalno najboljše varnostne izkušnje.

Jedrske elektrarne so projektirane tako, da varno zdržijo vse zunanje vplive, tudi najmočnejše potrese. Izvedenih je bilo več analiz, ki so raziskovale geologijo Krške kotline in bližino možnih lokacij JEK2. Pokazale so, da je območje obstoječe NEK in načrtovane JEK2 z vidika potresne aktivnosti za ta objekta primerno. Več kot 80 jedrskih elektrarn po svetu je zgrajenih in varno obratujejo na enako ali bolj seizmično obremenjenih območjih od Krške kotline.

Sklop raziskav je zajemal preučitve vseh pomembnih predhodnih raziskav in dodatno geomorfološko analizo širše okolice predlaganih mest za postavitev nove jedrske elektrarne, določanje geokronološke starosti sedimentov v širši Krški kotlini ter geofizikalne raziskave visokoresolucijskih seizmičnih profilov vzdolž izbranih profilov prek celotne sinklinale Krške kotline. Rezultati raziskav kažejo, da je območje, predvideno za JEK2, z vidika potresne aktivnosti ustrezno. Tuji in domači strokovnjaki, ki so v okviru konzorcija sodelovali pri številnih študijah prelomnic in tektonske zgradbe Krške kotline, so ugotovili, da je seizmično tveganje, ki ga lahko povzroči gibanje tal na lokaciji obstoječe elektrarne in tudi na predlaganih lokacijah nove elektrarne, minimalno in ima s tem minimalen vpliv na varnost jedrske elektrarne.

Libenski prelom je eden od več manjših prelomov v Krški kotlini. V karti aktivnih prelomov ga ni, ker ne ustreza izhodiščnim kriterijem: je premajhen ter seizmotektonsko in strukturno-geološko ni pomemben. Zaradi bližine predvideni lokaciji JEK2 so bile na prelomu izvedene dodatne raziskave , ki so bile usmerjene predvsem v opredelitev domnevne zmožnosti površinskega pretrga (ang. fault capability). Geološki zavod je sodeloval pri raziskavah Libenske strukture, med drugim tudi pri študiji zmožnosti Libenskega preloma. Študija, ki smo jo zaključili leta 2013 skupaj z IRSN in BRGM, je pokazala, da prelom najverjetneje ni zmožen pretrga, ki bi lahko ogrozil varnost lokacije, da pa so za dokončno opredelitev potrebne dodatne raziskave. Sledila je  študija (Rizzo Assoc. Inc., 2013), ki je potrdila že prejšnjo najverjetnejšo interpretacijo, da prelom ni zmožen. Po  letu 2013 je bilo v zvezi s strukturno zgradbo Krške kotline izvedenih več raziskav, to območje je potresno najbolj podrobno raziskan del Slovenije.

Priprava poročila verjetnostne analize potresne varnosti (PSHA) za predvideno lokacijo JEK2 je v teku, trenutno poteka neodvisni pregled rezultatov, ki ga izvaja strokovna pooblaščena organizacija. Ti so v okvirih preteklih analiz za lokacijo NEK iz leta 1992 in iz leta 2003 in potrjujejo primernost lokacije za JEK2. Rezultate raziskave bomo objavili, ko bo zaključen zunanji neodvisni pregled.

Vsaka jedrska elektrarna na svetu ima vzpostavljene varnostne sisteme, ki preprečujejo morebitne teroristične napade. Iz razumljivih razlogov teh varnostnih sistemov ne predstavljamo v javnosti.

Zgradbe varnostnih sistemov so projektirane tako, da preživijo teroristični napad. Tudi v primeru trka največjega komercialnega letala ali vojaškega letala še vedno omogočajo izvajanje varnostnih funkcij ter s tem varno zaustavitev reaktorja.

Vsi sistemi za vodenje in upravljanje vseh varnostnih funkcij NEK (celoten tehnološki sistem) so fizično popolnoma ločeni od zunanjega sveta, v povezavi s fizičnim varovanjem je to močna bariera, ki povečuje kibernetsko varnost. Tehnološki del elektrarne je tudi ustrezno ločen od poslovnega dela elektrarne, ki je povezan z internetom. Kibernetski napad na poslovni del elektrarne ne more ogroziti tehnološkega dela. A tudi sicer je kibernetska varnost v NEK zagotovljena po najvišjih mednarodnih standardih. Kibernetska zaščita je moderna, se stalno posodablja, odziv se redno preverja. V zadnjih letih se poudarek na tem področju stalno povečuje, razvija se regulativa in sprejemajo novi industrijski standardi, ki zvišujejo kibernetsko varnost in jih NEK, tako kot ostale jedrske elektrarne v Evropi, upošteva.

Ne. Gre za drugačne tipe elektrarn, pri čemer se je iz obeh nesreč jedrska industrija izjemno veliko naučila ter je nadgradnje in sistematične izboljšave tudi dosledno vpeljala v obratovanje in upravljanje jedrskih elektrarn po celem svetu. V NEK so po stresnih testih uspešno izvedli obsežen večletni program varnostne nadgradnje, po katerem je elektrarna dodatno odporna tudi na morebitne izjemno malo verjetne dogodke.

Tudi v primerih izredno malo verjetnih okvar bo poskrbljeno za ukrepe v cilju zdravja ljudi in varstva okolja, saj je pomen varnosti pri jedrski energiji vselej daleč na prvem mestu.