Pobuda za državni prostorski načrt za JEK2

Ministrstvo za naravne vire in prostor je 1. julija objavilo Pobudo za DPN za JEK2. GEN energija, investitor in naročnik pobude javnosti na tej strani ponuja pregled povzetka pobude za DPN za JEK2, na dnu strani sta na voljo tudi povezavi do celotnega dokumenta Pobuda za DPN za JEK2 in grafični povzetek za javnost.

Izgradnja novih jedrskih proizvodnih zmogljivosti in izvajanje vloge nosilca razvoja projekta JEK2 je eden ključnih strateških ciljev družbe GEN energija, določen z Odlokom o strategiji upravljanja naložb države (OdSUND). Skladno s tem in drugimi strateškimi dokumenti – Resolucijo o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji (ReDMRJE), Resolucijo o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 (ReDPS50) ter Celovitim nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom Republike Slovenije (NEPN) – je GEN energija izdelala strokovne podlage in Pobudo za državni prostorski načrt za jedrsko elektrarno Krško 2 (JEK2) .

Gradnja nove jedrske elektrarne bo pomembno prispevala k razogljičenju slovenske proizvodnje električne energije in zagotavljanju zanesljive oskrbe z električno energijo, s proizvodnjo med 8 TWh in 13 TWh na leto. Hkrati bo  pripomogla k neodvisnosti slovenskega gospodarstva od uvoza električne energije, kar bo povečalo njegovo učinkovitost in konkurenčnost. Elektrarna bo spodbujala raziskave na področju miroljubne uporabe jedrske energije ter z ustvarjanjem visokokvalificiranih delovnih mest v energetskem sektorju prispevala k razvoju regije in Slovenije.

Sprejem odločitve o izgradnji nove jedrske elektrarne, ki bo predstavljala uresničenje pomembnega dela energetske strategije države, je načrtovan do konca leta 2028.

Predmet Pobude za Državni prostorski načrt (DPN) za JEK2 je umestitev nove jedrske elektrarne s tlačnovodnim reaktorjem (PWR). Tehnologija PWR je izbrana predvsem zaradi zelo dobrih izkušenj z obstoječo tehnologijo, zanesljivosti, visoke stopnje jedrske varnosti in ponudbe različnih dobaviteljev. Pobuda obravnava izgradnjo jedrske elektrarne z reaktorjem PWR z enoto nazivne električne moči v razponu od 1.000 MW_e do 1.650 MW_e. Jedrski reaktorji PWR III./III.+ generacije prinašajo napredno zasnovo z izboljšano varnostjo, zanesljivostjo in manjšimi operativnimi stroški. Novi reaktorji temeljijo na kombinaciji pasivnih in aktivnih varnostnih sistemov, kar omogoča večjo varnost in zmanjšanje potencialnih tveganj.

Območje Pobude za DPN za JEK2 se nahaja v regiji Posavje, na območju jugovzhodne Slovenije, približno 10 km od državne meje z Republiko Hrvaško, v osrednjem delu Mestne občine Krško, zahodno od obstoječe Nuklearne elektrarne Krško (NEK), in meji z Občino Brežice.

Lokacija JEK2 je bila preverjena in utemeljena z več vidikov na ravni celotne Republike Slovenije. Kompleksen proces izbire je upošteval tehnološke vidike, s poudarkom na varnosti jedrske elektrarne, okoljske vidike z varstvom ranljivih območij ter prostorske vidike, predvsem odnos do obstoječih in predvidenih poselitvenih območij.

Drugi razlog za gradnjo nove jedrske elektrarne je odgovor na enega največjih izzivov človeštva, to so podnebne spremembe. Naraščajoče emisije toplogrednih plinov (TGP) vplivajo na dvig globalne temperature in gladine morja. Evropska unija in Slovenija se soočata s težko nalogo znižanja izpustov toplogrednih plinov, ki jih je mogoče omejiti predvsem z zamenjavo tehnologij, surovin in goriv ter spremembo proizvodnih praks. Jedrska energija je skladno z Energetskim zakonom (EZ-2) opredeljena kot nizkoogljični vir energije, saj so izpusti toplogrednih plinov iz jedrske elektrarne v primerjavi z drugimi viri električne energije med najnižjimi. Njena uporaba lahko prispeva k zmanjšanju emisij TGP ter doseganju podnebnih ciljev na nacionalni in globalni ravni.

Pomemben vidik je tudi varnost jedrskih elektrarn, ki je z razvojem jedrske tehnologije vseskozi napredovala. Jedrska varnost je prednostna naloga vseh upravljalcev jedrskih objektov. Zagotavlja se s tehničnimi in organizacijskimi ukrepi, ki temeljijo na načelu »obramba v globino«. Ta vključuje več nivojev neodvisnih varnostnih sistemov in ukrepov, zasnovanih za preprečevanje ali omilitev posledic jedrskih nesreč. Tako so tudi v primeru odpovedi določenega varnostnega sistema še vedno na razpolago drugi varnostni sistemi, ki preprečujejo negativne posledice na okolje in zdravje ljudi. Danes so jedrske elektrarne razširjen in varen vir za proizvodnjo električne energije.

LOKACIJA IN OBMOČJE POBUDE TER PREDVIDENE UREDITVE

Območje Pobude za DPN za JEK2 je locirano zahodno od obstoječe NEK na območju Mestne občine Krško (DPN Povzetek za javnost)

Območje Pobude poleg območja načrtovanih ureditev JEK2 obsega predvideno območje omejene rabe prostora JEK2, površine za umestitev morebitnih ukrepov in ureditev na podlagi smernic nosilcev urejanja prostora (NUP), podrobnejših strokovnih podlag, morebitnih omilitvenih ukrepov iz Okoljskega poročila ter za morebitne prilagoditve načrtovanih ureditev. Meja območja se v kasnejših fazah umeščanja v prostor prilagaja podrobnejšim načrtovanim ureditvam in bo ožja od prikazanega območja Pobude.

Pobuda obravnava tudi gradnjo novih objektov državnega pomena: suhega skladišča za izrabljeno gorivo, novega stikališča 400/110 kV in nove dostopne ceste do območja JEK2. Za potrebe gradnje novih objektov in ureditev bo potrebna tudi prestavitev daljinskih prenosnih elektroenergetskih vodov 400 kV Beričevo-Krško in 110 kV Krško-Hudo, načrtovane državne ceste Krško-Brežice ter plinovoda.

Pobuda prav tako vključuje ureditve lokalnega pomena. V času gradnje JEK2 je predvidena vzpostavitev delavskih naselij. Na delu območja delavskega naselja Črnile so predvidene tudi ureditve lokalnega pomena za izvajanje zdravstvenih, izobraževalnih in storitvenih dejavnosti v času gradnje in obratovanja JEK2.

UTEMELJITEV PREDLAGANE LOKACIJE

Lokacija JEK2 je preverjena in utemeljena z več vidikov na ravni celotne Republike Slovenije in temelji na analizi potencialnih lokacij z vidika primernosti in ranljivosti (izključitveni kriteriji), na analizi ustreznosti na osnovi dodatnih kriterijev (primerjalni kriteriji) ter dodatno na osnovi podrobnejše primerjave preostalih lokacij.

V analizi primernosti so opredeljena tehnološko primerna področja (npr. razpoložljivost vode za hlajenje, lastnosti, velikost in oblika terena) za lokacijo jedrske elektrarne na celotnem območju Republike Slovenije. V analizi ranljivosti se tehnološko primerna področja postopno členijo in ožijo na manjša območja, tako da se izločijo deli, ki so na podlagi izključitvenih kriterijev z vidika okolja (npr. vodovarstvena območja, narava, kulturna dediščina, gozdovi), prostora (npr. oddaljenost od poselitev, izjemne krajine) in dejavnikov tveganja (npr. bližina letališča, plinsko polje) opredeljeni kot zelo ranljiva območja. Rezultat modela prostorske ranljivosti so lokacije, ki se nato obravnavajo po postopku primerjalne analize v analizi ustreznosti. V analizi ustreznosti je bila z uporabo dodatnih kriterijev (tehnološki, okoljski, prostorski in kriteriji dejavnikov tveganja) izvedena podrobna primerjava specifičnih lastnosti preostalih lokacij. Na podlagi analize primernosti, ranljivosti in ustreznosti je bilo ugotovljeno, da je edina ustrezna lokacija v Krškem (Vzhod in Zahod). Pri izdelavi modela so bili uporabljeni javno dostopni podatki.

Ker sta lokaciji Zahod in Vzhod v Krškem zaradi NEK in dosedanjih raziskav v okviru projekta JEK2 raziskani bistveno bolj podrobno kot preostala območja Republike Slovenije, smo ju dodatno medsebojno primerjali. Po primerjavi in dodatnih analizah posameznih lastnosti vzhodne in zahodne lokacije je bila glede na ključne prednosti kot izvedljiva izbrana lokacija JEK2 Zahod, ki je tudi predmet Pobude za DPN za JEK2.

OPIS NAČRTOVANIH REŠITEV NA OBMOČJU TRAJNE ZASEDBE ZA JEK2

Območje trajne zasedbe za JEK2, kjer bodo locirani stalni objekti JEK2, je sestavljeno iz treh podobmočij, in sicer:

• ožje območje tehnološkega dela JEK2,
• širše območje tehnološkega dela JEK2,
• območje spremljajočih objektov JEK2.

Ožje območje tehnološkega dela JEK2, kjer je predvidena gradnja trajnih objektov:

• kompleks zgradb in sistemov jedrskega otoka,
• kompleks zgradb in sistemov turbinskega otoka,
• zgradba začasnega suhega skladišča izrabljenega jedrskega goriva znotraj območja JEK2,
• pomožni sistemi in naprave osrednjega dela jedrske elektrarne.

Širše območje tehnološkega dela JEK2, kjer so predvideni objekti, ki pripadajo konvencionalnemu delu elektrarne:

• objekti za hlajenje parne turbine,
• objekti za pripravo vode za potrebe hlajenja in oskrbo jedrskega in turbinskega otoka s tehnološko vodo ter za čiščenje odpadnih vod,
• hladilni stolp,
• ostali tehnološki objekti.

Območje spremljajočih objektov JEK2, kjer so načrtovani pomembnejši objekti in ureditve:

• glavni vhod z recepcijo,
• upravne zgradbe in restavracija,
• zgradbe za simulatorje obratovanja,
• gasilska postaja,
• objekti za potrebe remonta, delavnice in skladišča,
• parkirne površine in garaže,
• kabelske kinete za 400 kV in 110 kV kabelska priključka,
• varnostne ograje,
• ostali spremljajoči objekti.

Načrtovanje JEK2 dopušča možnosti koriščenja odpadne toplote za neelektrične namene (npr. daljinsko ogrevanje, industrijska para, ogrevanje v kmetijski pridelavi in drugi nameni).

Previdena je možnost umestitve toplotne postaje za potrebe koriščenja odpadne toplote iz JEK2. Koriščenje toplote za neelektrične porabnike sicer ni del te Pobude, v primeru kasnejše odločitve za uporabo toplote pa bo treba zgraditi distribucijski sistem, ki bo potekal od toplotne postaje proti porabnikom.

Za priključitev JEK2 na prenosno omrežje je predvidena gradnja novega 400/110 kV stikališča v tehnologiji GIS, ki bo locirano vzhodno od dostopne ceste do NEK.

OPIS NAČRTOVANIH REŠITEV NA OBMOČJU GRADBIŠČNIH POVRŠIN IN SPREMLJAJOČIH PROSTORSKIH UREDITEV

V času gradnje bodo izvedeni objekti in ureditve na območju naslednjih gradbiščnih površin in spremljajočih prostorskih ureditev:

• območje gradbišča,
• območja parkirišč,
• delavska naselja:
  • območje delavskega naselja Žadovinek,
  • območje delavskega naselja Celuloza,
  • območje delavskega naselja Črnile,
• območje skladiščenja opreme, carinskega skladišča Vipap,
• območje za skladiščenje opreme, materiala ter ravnanje z odpadki in zemeljskimi izkopi.

Gradnja JEK2 bo potekala v več fazah, vsaka faza bo vključevala različna območja gradbiščnih površin:

• Prva faza: Prestavi se več infrastrukturnih objektov državnega pomena: daljnovodi, plinovod, cesta, kanalizacijsko in vodovodno omrežje. Zgradi se nova povezovalna cesta od avtocestnega priključka in most preko Save.
• Druga faza: Oprema območja gradbišča z javno infrastrukturo: priključki za promet, kanalizacija, električno in plinovodno omrežje ter ureditev delavskih naselij.
• Tretja faza: Priprava gradbiščnih platojev in skladiščnih površin, ki vključuje izkope in sortiranje materiala. Deponije materiala se bodo prilagajale glede na potek gradnje. Daljše skladiščenje materiala se izvaja na območju za skladiščenje opreme, materiala ter ravnanje z odpadki in zemeljskimi izkopi. Po izvedbi platojev se bodo uredila delavska naselja in območja parkirišč.
• Četrta faza: Začetek gradnje objektov JEK2.

Po končani gradnji bodo območja, kot so širše gradbišče, parkirišče, delavska naselja in skladišča, predvidoma sanirana nazaj v kmetijska zemljišča, če bo to mogoče. Če sanacija ne bo izvedljiva, bodo po potrebi sprejeti ukrepi za nadomeščanje kmetijskih zemljišč oziroma se bo preučila možnost trajne rabe na teh območjih.

Potek obstoječih infrastrukturnih povezav v okolici načrtovane JEK2 omejujejo tako zasedba prostora zaradi gradnje objektov in vzpostavitve gradbiščnih površin kot tudi določila Uredbe o območjih omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta. Ta uredba, ki velja za NEK, bo veljala tudi za JEK2, in določa območja omejene rabe zaradi varnosti.

PREDVIDENE OMEJITVE RABE PROSTORA

Omejitve rabe prostora zaradi JEK2 bodo temeljile na Uredbi o območjih omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta in o pogojih gradnje objektov na teh območjih. Uredba določa izključitveno območje s polmerom 500 m, ožje območje nadzorovane rabe s polmerom 650 m in širše območje nadzorovane rabe s polmerom 1.500 m. Hkrati Uredba dopušča, da lahko organ, pristojen za jedrsko varnost, v mnenju h gradnji določi tudi manjše območje omejene rabe.

Za JEK2 bo širše območje nadzorovane rabe (z upoštevanim radijem 1.500 m od centra reaktorske zgradbe) predvidoma segalo na območje naselij Žadovinek, Stara vas, Spodnji Stari Grad in Spodnja Libna. Na teh območjih bodo po začetku obratovanja JEK2 veljale določene omejitve iz Uredbe.

Dodatno so določene tudi omejitve glede gradnje na območju varstvenih pasov premaknjenih infrastrukturnih vodov, vključno z daljnovodom in plinovodom, kjer se gradnja lahko izvaja le pod posebnimi pogoji in na določeni razdalji od teh vodov. Gradnje na območjih omejene rabe bodo dovoljene le z ustreznim dovoljenjem organa za jedrsko varnost, pod pogojem, da so namenjene potrebam jedrskega objekta.

ANALIZA STANJA PROSTORA

S prostorskega vidika se za območje Pobude analizirajo:

• Prostorski akti: Pregledani so bili vsi državni in občinski prostorski akti, ki so v veljavi na območju Pobude, z ločeno opredelitvijo za prostorske akte, ki se nahajajo znotraj območja omejene rabe prostora.
• Dejanska raba prostora: V območju trajne zasedbe bo dejanska raba prostora večinoma spremenjena, saj se s predvidenim posegom za namen izgradnje JEK2 njive, sadovnjaki in druge rabe kmetijskih zemljišč pozidajo.
• Funkcionalno razvrednotena območja: S Pobudo se posega na funkcionalno razvrednoteno območje tovarne Vipap in območje Papir konfekcije na Vidmu. Na teh območjih se načrtujejo ureditve delavskega naselja Celuloza ter carinsko skladišče in skladišče opreme. Z načrtovanimi posegi se bosta območji preoblikovali, kar pomeni napredek za sedaj razvrednotena območja.
• Namenska raba prostora: Z novimi ureditvami se spreminja namenska raba prostora. Območje posega na zemljišča, ki so po namenski rabi najboljša kmetijska zemljišča in deloma druga kmetijska zemljišča, na površine gospodarske cone, površine za industrijo in energetsko infrastrukturo. JEK2 posega v območje omejene rabe obstoječega jedrskega objekta NEK.
• Identiteta prostora: Predvidene ureditve za gradnjo in obratovanje v večji meri vplivajo na prostorsko prestrukturiranje območja ob obstoječi NEK, reorganizacijo rabe zemljišč in preusmerjanje dejavnosti v prostoru. JEK2 bo vplival na krajinsko sliko že v času gradnje, v fazi obratovanja pa bo vplival na širšo krajinsko sliko območja z objekti reaktorske zgradbe in hladilnim stolpom.
• Kakovost bivalnega okolja: JEK2 bo generiral nova delovna mesta, najprej v fazi gradnje in nato v fazi obratovanja, kar bo povzročilo povečano začasno in deloma trajno naselitev večjega števila ljudi. Poleg povečane potrebe po nastanitvenih kapacitetah bo povečana preselitev delavcev v času gradnje in obratovanja JEK2 ustvarila tudi potrebe po povečanih kapacitetah v šolstvu, zdravstvu, upravnih in drugih storitvah.

Obstoječe dejavnike tveganja za umestitev JEK2 v prostor predstavljajo obstoječi objekti in ureditve, ki se nahajajo znotraj Pobude za DPN za JEK2 in bodo predmet analiz oziroma pridobitev soglasij v kasnejših postopkih in fazah projekta. To so:

• industrijske emisijske naprave (Vipap, Krka in Kostak),
• letališče Cerklje ob Krki,
• območja omejene rabe prostora NEK in odlagališča NSRAO,
• območje možne izključne rabe za potrebe obrambe.

Okoljski vidiki v Pobudi obsegajo pregled predpisov, obstoječega stanja okolja in preliminarni opis nabora možnih vplivov ter ukrepov za preprečitev oziroma zmanjšanje vplivov. Identificirani so tudi manjkajoči podatki, tako o posegu kot o okolju, in okviren nabor potrebnih nadaljnjih raziskav, ki jih bo treba izdelati v naslednjih fazah, da bo mogoča natančnejša napoved vplivov, njihovo vrednotenje in določitev ustreznih omilitvenih ukrepov, ki so naslednji:

• Kulturna dediščina: Med gradnjo nove jedrske elektrarne bo treba izvesti arheološke raziskave zaradi predvidenih posegov na nepreverjenih območjih. Med obratovanjem razen vizualno poudarjene izpostavljenosti hladilnega stolpa dodatnih vplivov na kulturno dediščino ne bo.
• Ohranjanje narave: Gradnja JEK2 bo v delu posegala na ekološko pomembno območje (EPO) Save, ne pa na območja Natura 2000. Gradbišča bodo locirana pretežno na kmetijskih površinah, ki s stališča rastlinstva in živalstva ne predstavljajo najvrednejših oziroma naravno ohranjenih habitatov. Sanacija posegov po gradnji na območjih v sklopu ograjenih gradbišč bo vzpostavljena z omilitvenimi ukrepi. Med obratovanjem bo imel JEK2 minimalne neposredne vplive na rastlinstvo in živalstvo. Letne emisije ionizirajočega sevanja bodo podobne tistim pri NEK, brez bistvenih vplivov na okolje.
• Kmetijska zemljišča in gozd: Vpliv na kmetijska zemljišča in posledično kmetijstvo bo med gradnjo obsežnejši, saj je območje gradbišča predvideno na površinah intenzivnih sadovnjakov, njiv in trajnih travnikov. Začasno zasedena kmetijska zemljišča bo treba nadomeščati, potrebni bodo obsežni ukrepi za zmanjšanje vplivov na kmetijstvo in kmetijska zemljišča.
• Površinske vode – poplave: Pretoki Save in potoka Potočnica vplivajo na poplavno varnost območja, vendar visoke vode ne presegajo visokovodnih nasipov. Še pred izvedbo novih hidravličnih izračunov bo treba novelirati hidrološko študijo za poplavno varnost. Izdelane bodo karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti.
• Površinske vode – kakovost vode: Vpliv na hidrološki režim Save med obratovanjem bo minimalen, saj bo večina načrpane vode vrnjena v reko; le manjši del bo porabljen za hladilni sistem. Potencialni vplivi na reko Savo zaradi emisij in odvzema vode bodo nadzorovani s pridobljenim vodnim dovoljenjem in veljavnim pravnim okvirom. Med obratovanjem bo potrebno ustrezno čiščenje tehnoloških in hladilnih voda pred izpustom, prilagajanje obratovanja na ekstremne vremenske razmere ter uporaba dodatnih aktivnih hladilnih sistemov.
• Podzemne vode – podtalnica: Med gradnjo JEK2 je ob primernem vzdrževanju strojev in ustreznem organiziranju gradbišča možnost onesnaženja podzemne vode majhna. Ukrepi za zmanjšanje vplivov vključujejo izbiro učinkovitih metod za čiščenje odpadnih voda, ustrezno načrtovanje gradbišča in zaščitne ukrepe v primeru izrednih dogodkov. Med obratovanjem JEK2 opaznega vpliva na podzemne vode ne bo.
• Podzemne vode – vodovarstvena območja: Na območju Pobude za DPN za JEK2 se nahajajo vodovarstvena območja, zavarovana z Odlokom o varstvu podzemne pitne vode. Med obratovanjem bodo odpadne vode ustrezno prečiščene, vpliv na vodovarstvena območja ne bo zaznaven. Za nadaljnjo zaščito podtalnice bodo izvedene raziskave tveganja in vpliva v primeru nesreče, vključno z radiološko študijo.
• Kakovost zraka: Vplivi na kakovost zraka v času izgradnje JEK2 bodo omejeni in najbolj izraziti med zemeljskimi deli. V času gradnje bo zaradi dolgotrajnosti poteka gradnje in velikosti gradbišča potreben načrt za zmanjševanje emisij.
• Varstvo pred hrupom: Iz meritev hrupa v okolju, ki jih NEK opravlja na obdobje pet let in so bile nazadnje opravljene v leta 2020, je razvidno, da okolica NEK ni čezmerno obremenjena s hrupom. V času gradnje JEK2 bodo glavni vir hrupa gradbena mehanizacija in transportna vozila, s pričakovanimi intenzivnimi zemeljskimi deli. Hrup bo različno intenziven glede na faze gradnje in uravnavan s potrebnimi omilitvenimi ukrepi, kot so protihrupne bariere. Med obratovanjem JEK2 bodo glavni viri hrupa hladilni stolp, transformatorji, turboagregat ter zvočni signali.
• Vibracije: Med gradnjo JEK2 bodo vibracije v okolje povzročali predvsem stroji in transportna sredstva. Te vibracije ne bodo presegle praga zaznavanja izven gradbišča. Med obratovanjem elektrarne vibracije ne bodo predstavljale težav, saj najbližji občutljivi objekti ležijo več kot 500 m stran.
• Svetlobno onesnaženje: Med gradnjo bodo gradbišča osvetljena v skladu z zakonodajo in varnostnimi zahtevami jedrskega objekta. Med obratovanjem bodo osvetlitve del tehničnih sistemov varovanja.
• Elektromagnetno sevanje: Lokacija JEK2 s spremljajočim razpletom daljnovodov in nove razdelilne transformatorske postaje je v II. območju varstva pred elektromagnetnim sevanjem (EMS), medtem ko so občutljivejša območja v I. območju. Obremenitve na teh območjih so znotraj dovoljenih vrednosti.
• Ionizirajoča sevanja: V letu 2023 so bili vsi sevalni učinki NEK na posameznika iz prebivalstva v okolici ocenjeni na manj kot 0,05 µSv/leto, kar je 0,1 % avtorizirane mejne letne doze na robu izključitvenega območja. Varstvo pred sevanji v jedrskih elektrarnah vključuje zaščito ljudi pred sevanjem, nadzor izpostavljenosti delavcev ter meritve radioaktivnosti v izpustih in okolju. Ukrepi za preprečevanje vplivov ionizirajočega sevanja vključujejo dosledno upoštevanje varnostnih standardov v vseh fazah gradnje, obratovanja in med remonti jedrske elektrarne. To vključuje pripravo načrtov za zaščito in reševanje ter seznanjanje zaposlenih in prebivalstva z zaščitnimi ukrepi. Pripravljena bo radiološka študija za izbrano moč elektrarne in njene tehnološke značilnosti, ki bo podala obseg ionizirajočega sevanja in v času obratovanja in v času remonta.
• Podnebne spremembe – nastajanje toplogrednih plinov: Emisije iz jedrskih elektrarn so v življenjskem ciklu nizke, tako bodo vplivi na podnebne spremembe z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov zaradi proizvodnje električne energije v JEK2 pozitivni. Med gradnjo jedrske elektrarne bodo prisotne začasne in lokalno omejene emisije toplogrednih plinov, predvsem zaradi uporabe gradbenih strojev in tovornega prometa. Med obratovanjem elektrarne velja, da emisij toplogrednih plinov ni.
• Podnebne spremembe – mikroklimatske razmere: Vplivov na mikroklimatske razmere med gradnjo predvidoma ne bo. Med obratovanjem bo imel vpliv na mikroklimatske razmere hladilni stolp; glede na opravljeno analizo bodo ti učinki večinoma kratkotrajni in brez pomembnih negativnih vplivov. Analize za različne lokacije in višine hladilnega stolpa večjih razlik v vplivih na okolje niso pokazale. Statistični podatki o vlažnosti in pojavu sence so pokazali, da so negativni učinki največji v neposredni bližini stolpa, vendar se hitro zmanjšajo z oddaljenostjo. Vpliv na mikroklimatske razmere je tako lokaliziran in kratkotrajen in večinoma se šteje kot ugoden za preprečevanje pozebe in slane v kmetijstvu. Izkušnje iz termoelektrarn kažejo, da lahko močan vertikalni dvig vodne pare zmanjša pojavnost megle in slane v hladnih dneh.

V tej fazi projekta model financiranja še ni izbran, saj gre za strateško odločitev, ki vključuje številne deležnike, kot so državne institucije, regulatorji, finančne institucije, soinvestitorji in mednarodni partnerji. Financiranje jedrske elektrarne je odvisno od političnega in gospodarskega okolja, vloge države pri projektu, strateških partnerjev ter uporabljenih finančnih instrumentov. Pri projektu JEK2 bo imela Republika Slovenija pomembno vlogo. Gre za največji infrastrukturni projekt v zgodovini države, ki zahteva celovit in premišljen pristop k financiranju. Država lahko zagotovi finančna sredstva v obliki kapitalskih in dolžniških virov ter garancij, pri čemer ima ključno vlogo tudi pri vzpostavljanju finančnih instrumentov na ravni Evropske unije, zlasti v okviru postopkov odobritve državne pomoči. Vladna delovna skupina za JEK2 je 7. 5. 2025 ustanovila ožjo delovno skupino za pripravo modela financiranja JEK2, katere glavna naloga je preučitev različnih modelov financiranja, podaja predloga najbolj optimalnega modela financiranja JEK2 ter priprava pripadajočih zakonskih vsebin.

Možen primer financiranja investicije je sledeč:

• 20–30 % z lastnimi kapitalskimi sredstvi (GEN energija in ostali partnerji),
• 70–80 % z dolžniškimi sredstvi, od tega:
  • 35–45 % z dolgoročnimi posojili,
  • 35–45 % z dolžniškimi vrednostnimi papirji – projektnimi obveznicami z vlogo države kot izdajatelja ali dajalca poroštva.

Zaradi že naštetih različnih dejavnikov bo finančna konstrukcija projekta natančneje opredeljena v nadaljnjih fazah. Ekonomska analiza stroškov financiranja je bila izvedena za realno vrednost diskontne stopnje (WACC – »Weighted Average Cost of Capital«) v razponu od 2 % do 4 % (približno od 4 % do 6 % nominalno). Ob upoštevanju predpostavk glede virov financiranja, njihovih deležev ter trenutnih zahtevanih realnih stopenj donosnosti – skladno s smernicami IAEA – bi trenutno za financiranje izgradnje JEK2 dosegli realno stopnjo WACC v višini 2,32 %.

NADALJNJA PRIPRAVA NAČRTA

UTEMELJITEV NADALJNJE PRIPRAVE NAČRTA

Pobuda za DPN za JEK2 potrjuje smiselnost nadaljnjega razvoja načrta za gradnjo nove jedrske elektrarne v Sloveniji. Lokacija JEK2 je utemeljena zahodno od obstoječe NEK v Mestni občini Krško, saj je edina izvedljiva in logična za gradnjo nove jedrske elektrarne.

V nadaljevanju postopka DPN bodo obravnavane vse prostorske možnosti in vplivi na infrastrukturo, prostor in okolje. Ključna odločitev o gradnji mora biti skladno z NEPN sprejeta do konca leta 2028.

Pred končno odločitvijo za gradnjo JEK2 bodo pridobljene ponudbe dobaviteljev tehnološkega dela jedrske elektrarne, ki bodo ustrezale robnim prostorskim, okoljskim in tehnološkim pogojem lokacije, določenim v postopku izdelave DPN na podlagi izdelanih strokovnih podlag. Šele po pridobitvi ustreznih ponudb in izboru dobavitelja tehnološkega dela jedrske elektrarne bo možna končna investicijska odločitev (FID) o gradnji JEK2, vključno s finančno konstrukcijo projekta.

OSNUTEK NAČRTA SODELOVANJA Z JAVNOSTJO

Načrt sodelovanja z javnostjo temelji na določilih Zakona o urejanju okolja (ZUreP-3) glede vključevanja javnosti v postopek izdelave DPN. Skozi celoten projekt se v proces vključuje in spodbuja sodelovanje javnosti, skladno z Aarhuško konvencijo.

Po javni objavi Pobude za DPN za JEK2 bodo sledile predstavitve Pobude ter ostalih izdelanih strokovnih podlag nosilcem urejanja prostora in javnosti, s poudarkom na predstavitvi gradiv v lokalni skupnosti ter regiji Posavje. Predstavitve se bodo izvajale z namenom obrazložitev gradiv in kot pomoč nosilcem urejanja prostora ter lokalni skupnosti pri podajanju smernic in predlogov.

Cilj predstavitev in usklajevanja z nosilci urejanja prostora in javnostjo je pridobiti usklajen nabor vseh potrebnih podatkov, predlogov in usmeritev za izdelavo gradiv v postopku DPN.

V fazi izdelave Študije variant (ŠV) in Okoljskega poročila (OP) ZUreP-3 predvideva javno razgrnitev ŠV in OP z javno obravnavo. Skladno s Konvencijo o presoji čezmejnih vplivov na okolje (Espoo konvencija) bo izvedena čezmejna presoja vplivov na okolje. V času javne razgrnitve ŠV, OP in čezmejne presoje bodo izvedene javne obravnave gradiv v lokalni skupnosti ter širši nacionalni in mednarodni javnosti. Dodatna usklajevanja in predstavitve gradiv bodo potekale tudi v fazi izdelave stališč do pripomb in predlogov ter v fazi izvedbe usklajevanja interesov med posameznimi nosilci urejanja prostora in javnostmi. Izvedenih bo več komunikacijskih aktivnosti z deležniki, javnostmi in interesnimi skupinami: predstavitve, delavnice, sestanki, medijske objave ter priprava informativno-izobraževalnih gradiv.

Namen sodelovanja z javnostjo v fazi izdelave Študije variant je informiranje o poteku projekta, pridobivanje dodatnih usmeritev glede izdelave posameznih vsebin, ki bodo predmet izdelave strokovnih podlag, seznanjanje s pomembnimi informacijami, ki bodo pridobljene na podlagi izdelanih strokovnih podlag, ter izobraževanje javnosti o različnih vidikih rabe jedrske energije iz življenja z JEK2 in ob njem.

S sprejemom DPN se komuniciranje z deležniki, javnostjo in interesnimi skupinami o projektu JEK2 ne bo zaključilo, ampak se bo nadaljevalo v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja ter ves čas gradnje do začetka komercialnega obratovanja. Skladno z dobro prakso obveščanja in komuniciranja, ki jo izvaja NEK, bo tudi JEK2 nadaljeval z obveščanjem in komuniciranjem z javnostmi prav tako v fazi obratovanja.