Študija priključitve JEK2 z močjo do 2.400 MWe na elektroenergetski sistem Slovenije

Pomemben vidik projekta JEK2 je preveritev možnosti priklopa enote na elektroenergetski sistem Slovenije (v nadaljevanju: EES). V ta namen je GEN energija skupaj z ELES pri izvajalcu Elektroinštitut Milan Vidmar, Inštitut za elektrogospodarstvo in elektroindustrijo (v nadaljevanju: EIMV) naročila Študijo priključitve JEK2 z močjo do 2.400 MW_e na elektroenergetski sistem Slovenije.

V njej je analizirana priključitev različnih konfiguracij nove jedrske elektrarne v Krškem (JEK2) z razponom skupne pragovne električne moči (moč »na pragu« elektrarne) od 1.000 do 2.400 MW_e. V študiji je privzeta priključitev JEK2 na EES v letu 2040, s pogledom na stanje v letu 2050. Privzeto je tudi, da v 2040 TEŠ5 in TEŠ6 ne obratujeta več, v EES pa je še vedno vključen NEK ter skupno okoli 7.000 MW sončnih elektrarn.

Glavna področja študije se navezujejo na:

• postavitev ključnih obratovalnih stanj elektroenergetskega sistema ob upoštevanju trenutnih dolgoročnih energetskih napovedi in aktualnih regulatornih okvirjev obratovanja EES;
• izvedbo stacionarnih analiz stanja EES brez priključitve in s priključitvijo JEK2, pri čemer je ovrednoten vpliv JEK2 na omrežje ter so identificirane potrebe po nadgradnji sistemskih prenosnih poti;
• vpliv JEK2 je preverjen tudi s kratkostičnimi in dinamičnimi analizami EES;
• analizo prihodnjih potreb in mehanizmov za zagotovitev rezerve za povrnitev frekvence;
• ekonomske ocene investicij v prenosno omrežje in rezervo za povrnitev frekvence.

Ključne ugotovitve analize RPF

• Kljub velikemu vplivu OVE (predvsem sončnih elektrarn) na EES Slovenije bo JEK2 izhodišče za določitev potrebnih sistemskih rezerv za povrnitev frekvence.
• Manjše moči JEK2 (na enoto do 1.200 MW oz. skupaj do 1.300 MW) so bolj ugodne za regulacijsko območje Slovenije.
• Izgradnja novih namenskih virov rRPF je nujna. Poleg obstoječih in že načrtovanih virov prožnosti ocenjujemo, da regulacijsko območje Slovenije potrebuje:
  • od približno 343 MW dodatnih virov rRPF v primeru JEK2 1 × 1.000 MW ali 2 × 1.000 MW,
  • do približno 993 MW dodatnih virov rRPF v primeru JEK2 1 × 1.650 MW.
• Del rešitev bi bilo lahko oblikovanje regulacijskih blokov s tujino (npr. kot je to trenutno v okviru bloka SHB), vendar mora zato obstajati interes in ekonomska upravičenost rezervacije čezmejnih prenosnih zmogljivosti z namenom izmenjave rezerv.

Zbirni prikaz ocene investicij v infrastrukturo

Zaključki študije

S stališča varnega in stabilnega obratovanja EES so analizirane možnosti priključitve JEK2 do 2.400 MW na EES v letu 2040, s pogledom na leto 2050. Študija zajema postavitev energetskih in obravnavo regulatornih izhodišč za nadaljnje stacionarne in dinamične analize, analize obsega RPF, prerazporeditev proizvodnje ter oceno investicij v omrežje in RPF z JEK2 oziroma brez njega. Zaključki študije so razdeljeni na dva dela:

• ključne ugotovitve,
• usmeritve in predlogi.

Ključne ugotovitve študije

• S stališča priklopa JEK2 na EES študija pokaže, da je tehnično mogoč priklop katerekoli od obravnavanih konfiguracij JEK2, pri čemer so se kot najbolj priporočljive izkazale konfiguracije s pragovno električno močjo med 1.000 MW in 1.300 MW..
• Lokalna 110-kV omrežja se v obravnavanih stanjih EES soočajo s težavami že brez JEK2, posebej ob izraziti proizvodnji SE z inštalirano močjo 7.000 MW. Vpliv JEK2 na 110-kV omrežje je v okviru te študije zanemarljiv v primerjavi z vplivom drugih dejavnikov, kot sta povečanje OVE in odjema.

• V primeru izgradnje JEK2 je treba posodobiti primarno opremo na 400-kV zbiralkah RTP Krško na razred 50 kA, kar pomeni prenovo celotnega stikališča. Ta prenova in njen strošek je vključena v ekonomiko JEK2.
• Razpon jalove moči JEK2 je zelo pomemben za vzdrževanje ustreznega napetostnega profila v regiji, posebej na vzhodnem delu slovensko-hrvaške meje. Posledično je lahko JEK2 ključna napetostna podpora v Sloveniji v kriznem stanju EES in ima lahko zelo pomembno vlogo pri preprečitvi napetostnega zloma.
• Velikost ene posamezne enote JEK2 določa obseg RPF, ki ga mora regulacijsko območje Slovenije zagotoviti.
• Izgradnja novih namenskih virov rRPF je nujna. Poleg navedenih virov prožnosti ocenjujemo, da regulacijsko območje Slovenije potrebuje od približno 343 MW dodatnih virov rRPF v primeru JEK2 1 × 1.000 MW ali 2 × 1.000 MW do približno 993 MW dodatnih virov rRPF v primeru JEK2 1 × 1.650 MW. Razpon novih virov rRPF je močno odvisen od dolgoročnih tržnih razmer in spodbud na izravnalnem trgu EES.
• Med vsemi obravnavanimi konfiguracijami EES z JEK2 se iz naslova potrebnih posodobitev omrežja kot najugodnejši izkažeta konfiguraciji z JEK2 moči 1 × 1.000/1.100/1.200 MW ter JEK 2 moči 1 × 1.300 MW, pri katerih se ocena investicij giblje med 461 in 562 mio EUR med 544 in 716 mio EUR. V primeru JEK2 moči 1 × 1.650 MW ali 2 × 1.000/1.100/1.200 MW pa ocenjujemo, da bi bilo potrebnih precej več infrastrukturnih ukrepov za ustrezno povečanje prenosnih zmogljivosti, in sicer v razponu med 718 in 982 mio EUR oz. med 750 in 1.042 mio EUR (strošek brez investicije v vire rRPF).
• Investicijska ocena v nove vire rRPF pa se z velikostjo posameznega bloka JEK2 povečuje, in sicer od 272 mio EUR za JEK2 moči 1 × 1.000 MW ali 2 × 1.000 MW, do 597 mio EUR za JEK2 moči 1 × 1.650 MW.

Zaključne usmeritve študije

• Optimalna velikost JEK2 je do 1.300 MW neto električne moči na pragu elektrarne.
• Novi viri sistemskih storitev izravnave, predvsem viri rRPF, so nujni.